Odločba, izdana v okviru izrednega upravnega nadzora nad nevrološko kliniko UKC Ljubljana, UKC nalaga 37 ukrepov, za katere je glede na pomembnost ali na zapletenost in trajanje postopka določen različen rok realizacije - od dveh mesecev pa do enega leta.
Ker so bili roki v nekaterih primerih prekratki, je UKC zaprosil ministrstvo za njihovo podaljšanje. To jim je ministrstvo tudi že odobrilo.
Sicer pa so na UKC že pričeli "z mnogimi aktivnostmi za realizacijo ukrepov". Za vsak ukrep je določen nosilec aktivnosti, ki mora o realizaciji ali o pripravah nanjo poročati na rednih tedenskih sestankih, navajajo.
Tako so že določili nosilce za uskladitev internih aktov, za imenovanje delovnih teles in posameznikov s področja kakovosti in varnosti na način, kot to opredeljujejo interni splošni akti.
Eden od naloženih ukrepov je tudi, da mora UKC zagotoviti poročanje in notranjo preiskavo za primere najhujših opozorilnih nevarnih dogodkov, kot je denimo bilo to v primeru zdravnika Ivana Radana, katerega sporna dejanja - osumljen je namreč vsaj sedmih umorov bolnikov - naj bi nekateri zdravstveni delavci vedeli, a niso reagirali.
A kot so zapisali na UKC, je po navedbah njihove pooblaščenke za varnost ta ukrep neizvršljiv. Bodo pa zaposlene ponovno seznanili z akti in postopki poročanja o najhujših opozorilnih dogodkih.
Denimo tri mesece bo imel UKC na voljo, da pouči zdravnike o obveznosti naznanitve suma storitve kaznivega dejanja zoper življenje in telo, prav toliko časa za poučevanje zdravstvenih delavcev in zdravnikov glede varovanja poklicne skrivnosti in obravnave varnostnih zapletov.
Začeli so tudi že z ukrepi glede spoštovanja pravice do obveščenosti in sodelovanja pri zdravljenju ter glede privolitve bolnika v primerih, povezanih z večjim tveganjem.
Komisija, ki je opravila nadzor nad nevrološko kliniko, je namreč med drugim ugotovila, da komunikacija z bolniki in njihovimi svojci večinoma poteka ustno tudi na primer pri odločanju za ukinitev terapije ali naročilo "ne oživljaj". Zakon o pacientovih pravicah pa v takih primerih predvideva razumljiva ustna in pisna pojasnila zdravnika.
Tudi vključevanje bolnikov oz. njihovih svojcev v odločanje o zdravstveni oskrbi po ugotovitvah komisije ni potekalo tako, kot bi moralo. Namesto da bi bolniki in njihovi svojci dejansko sodelovali pri temu, so bili o zdravljenju le obveščeni.
