Seja akademskega zbora, ki je potekala za zaprtimi vrati, je trajala kar uro in pol. Predsednik akademskega zbora EPF Davorin Kračun je pojasnil, da je bil predlog za razrešitev dekana izglasovan s 47 glasovi za in 22 proti. Sedem glasovnic je bilo neveljavnih. Rektor mariborske univerze, ki je bil na seji prisoten, ni povedal, kako se bo odločil. »Nadaljnji postopki bodo v skladu s statutom in zakonom,« je povedal. Hkrati je priznal: »Dekan EPF je storil neakademsko dejanje in to dejanje je pustilo črn madež na ugledu EPF ter posledično tudi na ugledu Univerze v Mariboru.«
»Slepili bi se, če bi rekli, da je z zaključkom te, lahko rečem, nesrečne zgodbe vse popolnoma očiščeno v slovenskem visokošolskem prostoru. Ta primerzgolj priča o tem, da nas čaka še težko delo in da bomo morali nekaj storiti v spremembi percepcije v akademski sferi,« je še povedal rektor.
Kadrovanje po profesorsko
In še kako prav ima rektor. Lahko bi rekli, da je Univerza v Mariboru (UM) kar redna gostja na delovnem in upravnem sodišču. Nepravilnosti, ki se pojavljajo na UM, pridno beležijo tudi nekatere spletne strani in forumi, kot sta uni-novice.org in uni-mb.org. Tam lahko zasledimo predvsem informacije o tem, kdo so profesorji, ki so lastniki in solastniki podjetij doma in v tujini, ki poslovno sodelujejo z univerzo. Delo na univerzi in črpanje javnih sredstev je pač donosen posel. Zato ne čudi, da so bili v preteklosti spopadi za mesto rektorja UM na meji dobrega okusa ali pa že čez.
Ena izmed tem, kjer sta kopja lomila bivša rektorja Ivan Rozman in Danijel Rebolj, je bila prenova celostne grafične podobe UM. Rešitev, ki je zmagala na natečaju v času rektorja Rozmana, so ob prihodu Danijela Rebolja na oblast »raztrgali«, razpis ponovili, in da je bilo zadoščenje popolno, avtorico, ki je bila predavateljica na fakulteti za strojništvo, dobesedno vrgli z univerze.
Sistem za odstranjevanje
Kot sama trdi, ima univerza izdelan sistem za odstranjevanje kadrov, ki ne tulijo v isti rog z vodstvom.Ona je morala, če je želela ohraniti zaposlitev na univerzi, pridobiti naziv izredne profesorice. Da ima izpolnjene vse pogoje, je potrdila tudi tričlanska komisija, katere mnenje je sicer nato senat UM razveljavil.
V razlogih za razveljavitev so zapisali: »Ker se kandidatka voli po umetniških kriterijih, je pomembno pregledati umetniška dela. Opozorjeno je bilo, da institucije, s katerimi kandidatka dokazuje mednarodno odmevnost, niso dovolj odlične za tako visok naziv.« Profesorji različnih strok, od kemije do energetike, so torej zavrnili strokovno mnenje in se počutili poklicane, da ocenijo, kaj je dovolj umetniško in kaj ne ter katere kulturne ustanove so dovolj eminentne in katere ne.
Umetniško navdahnjeni profesorji
Med zahtevanimi pogoji je bilo tudi zadostno število umetniških del. Predavateljica je z univerzo dosegla dogovor, da lahko ta pogoj izpolni z delom pri prenovi celostne grafične podobe, a kmalu po prihodu rektorja Rebolja ji je ena izmed članic senata povedala, da od tega dogovora ne bo nič. Kot nam je pojasnila zavrnjena predavateljica, je šlo tako nenadomestljivo v nič 3400 strokovnih ur njenega dela. Štiri leta!
Ker se z odločitvijo senata ni strinjala, je predavateljica sprožila tožbo na upravnem sodišču in jo tudi dobila. A to vodilnim na UM ni prav dosti mar, saj so svojo namero o odstranitvi predavateljice z univerze izpeljali kljub temu, pri tem pa uporabili kar nekaj čudnih metod, vključno z najemom zasebnega detektiva.
Uničeno življenje
Predavateljica, ki ne želi biti imenovana, je vse sodelujoče ovadila tožilstvu zaradi storitev več kaznivih dejanj, sama pa se sooča s krutimi posledicami ravnanja univerze. Zbolela je tako fizično kot psihično, družinsko življenje ji je razpadlo, izgubila je tudi skrbništvo nad hčerko. Nekoč perspektivna znanstvenica in profesorica ima uničeno akademsko kariero.
