Kot so sporočili iz ZPS, so se preizkušeni švedski in češki peleti na testu izkazali za bistveno bolj kakovostne, saj je povprečna ocena pri švedskih dosegla 70, pri čeških še vedno dobrih 66 odstotkov, medtem ko je povprečna ocena slovenskih peletov zgolj 44 odstotkov.
Ob tem ugotavljajo, da je ponudba raznovrstna, takšne so tudi cene, ki se gibljejo med od 3,20 do pet evrov za 15-kilogramsko vrečo, označevanje je pomanjkljivo, kakovost pa pogosto vprašljiva. Med 25 v Sloveniji kupljenimi testiranimi vzorci je bilo šest zelo dobrih in devet neustreznih.
V zvezi potrošnikov in gozdarskem inštitutu potrošnikom zato svetujejo, naj ne kupujejo na slepo, rezultate primerjalnih testov pa lahko brezplačno preverijo na spletni strani ZPS in v septembrski reviji ZPStest.
"Potem ko se je po lanskem letu zdelo, da se je kakovost pri nas prodajanih peletov izboljšala, lahko tokrat spet ugotavljamo, da bodo potrošniki pri nakupu bolj verjetno naleteli na pelete, ki ne ustrezajo nobenemu standardu kakovosti, kot na takšne, ki s svojimi lastnostmi sodijo v razred A1 ali A2. Ta dva tudi edina priporočamo za nakup, saj zagotavljata najbolj kakovostno in okolju bolj prijazno ogrevanje," je povedal vodja testiranja pri ZPS Boštjan Okorn.
Glavni težavi nekakovostnih peletov sta predvsem ostanek pepela in mehanska obstojnost, pri tem pa barva peletov ne odraža nujno drevesne vrste niti kakovosti peletov. Kot pravijo na ZPS, je namreč barva odvisna od lesa in postopka izdelave. Svetli, skoraj beli peleti so izdelani iz smrekovega lesa brez sledi skorje, če kot surovino uporabljajo les s primesjo skorje, pa tudi smrekovi peleti niso več povsem svetli.
Tudi oznakam ne gre vedno zaupati, kar je pomembno zlasti za tiste, ki kupujejo kakovostne palete na slepo, brez informacije o rezultatu testa. Za potrošnika najbolj zanesljiv podatek sta certifikata kakovosti ENplus ali DINplus.
Okorn je še povedal, da imamo v Sloveniji veliko majhnih proizvajalcev peletov brez certifikata, ki zelo težko zagotavljajo stalno kakovost. "Slovenski ponudniki se žal prepočasi zavedajo, da mora strošek pridobitve certifikata postati nujen za vse, ki v poslu mislijo resno. Zato je Gozdarski inštitut Slovenije registriral domačo tržno znamko S4Q, ki je namenjena prav tem manjšim proizvajalcem in ki dokazuje kakovost pelet," je še dodal Okorn.
