Tako se obstoječi lastniki Heliosa po navedbah časnika zaradi težav s financerji že dogovarjajo z zunanjimi vlagatelji o vstopu v lastništvo Heliosa oz. združene slovensko-avstrijske skupine. Posel bi lahko izpeljali v nekaj mesecih.
Prvi mož Ringa Gerald Martens je za Dnevnik potrdil, da bi v kratkem lahko nastale večje spremembe v lastništvu Heliosa oz. njihove celotne premazniške skupine. Toda obenem je zagotovil, da bo Ring ostal solastnik Heliosa in da naj bi vlagatelj, ki bo vstopil v lastništvo, zagotovil svež kapital za izvedbo skorajšnje širitve.
"Vzporedno tudi že potekajo pogovori s potencialnimi prevzemnimi tarčami, ki jih iščemo predvsem v zahodni Evropi. Želimo pa opozoriti, da smo znotraj procesa, katerega končni rezultat je še negotov in ga ni mogoče napovedati," zatrjuje Martens.
Komu nameravajo Avstrijci prodati delež v Heliosu in ali bo to strateški ali pa zgolj finančni vlagatelj, za zdaj ni znano. Če bo Ring manjšinski ali celo večinski delež v Heliosu prepustil nekomu tretjemu, pa bi s tem dokončno razblinil obljube o stabilnem oz. dolgoročnem lastništvu za enega največjih slovenskih izvoznikov.
Že ob podpisu pogodbe o nakupu delnic je bilo jasno, da Ring ne bo imel glavne besede pri upravljanju Heliosa oz. bodo nad njim v ozadju bdeli vplivni financerji. Prevzem z začetka lanskega leta sta namreč podprla ameriška sklada tveganega kapitala Franklin Templeton in Blackstone Group. Avstrijci so morali v zameno za 110 milijonov evrov zastaviti odvisne družbe in nepremičnine Heliosa, če bi posel morda splaval po vodi, pa bi lahko ameriški posojilodajalci vračilo posojil izsilili kar z (raz)prodajo Heliosovega premoženja.
Da so aktualni širitveni načrti morda le krinka za iskanje novega finančnega partnerja, bi lahko po pisanju Dnevnika potrjevale informacije, da naj bi Blackstone, ki je največji financer prevzema Heliosa, Ringu povzročal sive lase in ga omejeval pri upravljanju. Avstrijci naj bi tako iskali možnosti za (predčasno) vračilo izposojenih sredstev.
