V kako slabem stanju je železniška infrastruktura prikazuje primer, da potovanje od Zagreba do Beograda (421 km) traja neverjetnih 7,5 ur, kar je dvakrat dlje, kot leta 1938. Včasih so za isto pot porabili le 4 ure, prav tako pa traja štiri ure vožnja od Osijeka do Beograda. Medtem ko je za pot od Ljubljane do Zagreba potrebno pripisati še približno 2 uri in 20 minut. Govora je o delu vseevropskega železniškega prometnega koridorja X, ki povezuje Salzburg in Ljubljano s Skopjem in Tesallonikom. Proga je na celotnem delu elektrificirana in na večjem delu dvotirna, izključujoč del od Dugodo Sela do Novske. Čeprav je bil leta 1983 na tem delu postavljen hrvaški hitrostni rekord, kjer je vlak vozil s kar 181 km/h, je danes razmišljati o teh hitrostih utopično. Proga preprosto ni dovolj kvalitetna, vprašljiva pa je tudi varnost.
Predsednik sindikata strojevodij Hrvaške (SSH) Nenad Mrgan je pred nedavnim opozoril na »Katastrofalno varnostno situacijo v potniškem železniškem prometu, ki še nikoli ni bila na tako nizki stopnji«, kot jo je poimenoval. Mrgan je dejal, da je še posebej zaskrbljen, ker se vsakodnevno odpoveduje veliko število vlakov. Samo v juniju so jih odpovedali 890.
"Uprava potniškega sektorja HŽ, zaradi pomanjkanja števila strojevodij sili tiste iz 200 do 300 kilometrov oddaljenih krajev, da pridejo in prenočijo, nato pa upravljajo vlake na progi, na katerih ne poznajo razmer. Vlaki zaradi tega pogosto stojijo tudi štiri ali pet ur, dokler strojevodja, ki bi vlak moral upravljati, ne prispe do cilja," je dejal Mrgan in obenem opozoril na kršenje uredb Zakona o varnosti železniškega prometa in evropskih direktiv. Od strojevodij med drugim zahteva, da vozijo na progah, katerih še nikoli niso prevozili, da upravljajo lokomotive, za katere nimajo ustreznega izpita, kot tudi da prirejajo čas, ki so ga porabili za vožnjo.
»Prej ali slej bi prišlo do nesreče in ogrožena bodo človeška življenja,« je zaključil Mrgan
