Zore se je v nagovoru oprl na evangelijski odlomek, ko se je Marija srečala s prav tako nosečo sorodnico Elizabeto, kar velja za enega najbolj veselih odlomkov Svetega pisma. Zore meni, da se moramo od njiju najprej naučiti sprejemati drug drugega z veseljem. "V prizoru njunega srečanja ni nobene zavisti, nobene tekmovalnosti, nobene užaljenosti," je poudaril.
Dodal je, kako drugačni bi postali odnosi med nami, če bi se srečevali v takšnem duhu medsebojnega sprejemanja in veselja drug nad drugim in kako drugačne bi bile naše družine, če nam ne bi bilo potrebno drug drugemu dokazovati, da mora obveljati naša misel ali naša odločitev, otroci pa bi živeli v družinah, v katerih bi lahko oblikovali svoj značaj in razvijali svoje sposobnosti.
Prav tako bi bilo drugačno naše gospodarsko, družbeno in politično življenje, če bi bila odpravljena zavist ter bi se začeli veseliti uspeha drug drugega in si ne bi več metali polen pod noge ter bi delali za skupno dobro. "Temelj tega veselja bi bilo spoznanje in zavest, da je uspeh kogarkoli izmed nas dober za vse nas, ker predstavlja naše skupno dobro" je dejal Zore.
"Vem, da se lahko marsikomu zdi, da so moje misli naivne, vendar sem prepričan, da bi marsikaj od tega lahko začeli živeti v naših medsebojnih odnosih in da bi potem naša Slovenija vsem postala veliko lepša domovina, pa še marsikaterega društva za človekove pravice ali proti sovražnemu govoru in še marsikaj podobnega ne bi potrebovali," je poudaril Zore, ki je v preteklosti kot pater deloval v frančiškanskem samostanu na Brezjah, tokrat pa je prvič v vlogi nadškofa spregovoril na prazniku Marijinega vnebovzetja.
Zore je Mariji izročil naš narod in družine ter vse odgovorne v gospodarstvu, družbi in politiki s priprošnjo, "da bomo vedno bolj sposobni veselja v naših medsebojnih srečevanjih". Tako kot vsako leto na praznik Marijinega vnebovzetja je bila danes na Brezjah, ki je bilo pred 15 leti razglašeno za Marijino narodno svetišče, obnovljena tudi posvetitev slovenskega naroda Mariji iz leta 1992.
Na osrednji maši na delno pokritem trgu pred baziliko Marije Pomagaj se je zbralo nekaj tisoč ljudi, še več pa jih na Brezjah pričakujejo tekom dneva. Redarji so na parkirišču do 11. ure našteli okoli 1200 avtomobilov, v katerih se je pripeljalo več kot 3000 ljudi, mnogo pa je tudi romarjev, ki se na Brezje odpravijo peš. Na ta način dela prost dan izkoristijo tako za duhovnost kot za rekreacijo.
Veliki šmaren je praznik tudi za slovenske Rome, ki vsako leto v tem času pridejo na Brezje in s svojim pastoralnim vodjem bivajo v kampu na Črnivcu. Dva dni pred samim praznikom so potekale delavnice in kateheze z njihovim župnikom Petrom Kokotcem, procesije, v kateri so Romi ponesli podobo Marije Pomagaj po parku miru, pa se je letos udeležilo več kot 400 romarjev.
Pred letošnjim praznovanjem se je zaključila prva faza obnove atrija frančiškanskega samostana na Brezjah. Pripravljena je osnova, na katero bodo kasneje položili granitne plošče. Novost na Brezjah, ki slovi po romarskem turizmu, pa je avtomat za izdelavo spominskega kovanca. Na obisk Marijinega svetišča bosta obiskovalce spominjala podoba Marijine Pomagaj in podoba brezjanske bazilike.
