V mesečnem poročilu je organizacija izrazila pričakovanje, da bo svetovno povpraševanje po nafti zraslo za 1,83 milijona sodov na dan na 92,70 milijona sodov na dan, kar je 90.000 159-litrskih sodov na dan več, kot so zapisali v julijskem poročilu.
V prihodnjem letu naj bi povpraševanje zraslo za dodatnih 1,34 milijona sodov na dan in doseglo rekordnih 94,04 milijonov sodov na dan. Razloge za večje povpraševanje v Opecu vidijo v napovedih o rasti svetovnega gospodarstva za 3,5 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke več kot letos.
"Zaradi boljše rasti povpraševanja po nafti od pričakovanja in znakov izboljšanja gospodarskih razmer v večjih porabnicah nafte bi se moralo povpraševanje po nafti v prihodnjih mesecih izboljševati in tako postopoma zmanjšati razlike v povpraševanju in oskrbi," so zapisali v poročilu.
Med lanskim junijem in januarjem so cene nafte, med drugim vsled presežkov zaradi velike ponudbe ameriške nafte iz skrilavca, zgrmele za več kot 60 odstotkov in pristale pri 45 dolarjih na sod.
Opec je kljub temu - povsem v neskladju s predhodno prakso, ko je zaradi nižjih cen zmanjševal produkcijo - obdržal načrte o proizvodnji nespremenjene pri 30 milijonih sodov na dan.
Na cene nafte bo v prihodnjem letu močno vplival tudi dvig sankcij zaradi iranskega jedrskega programa. V Teheranu naj bi postopoma dosegli proizvodnjo milijon sodov na dan, kar bi cene nafte po ocenah Svetovne banke lahko znižalo za okoli 10 dolarjev na sod.
Poleg tega je naftne trge prizadela tudi nekoliko počasnejša gospodarska rast na Kitajskem - cene ameriške nafte so zaradi tega zabeležile največji mesečni padec po kriznem letu 2008. Za sod lahke nafte iz Teksasa je bilo 31. julija treba odšteti 47,12 dolarja.
Nekoliko bolje kaže evropskim trgom, ki pa so še vseeno pod pritiskom težav v Grčiji.