S prireditvijo Noč, ko so violine obmolknile so obeležili 2. avgust, dan spomina na žrtve porajmosa, kakor se imenuje nacistični genocid nad Romi in Sinti. Na večer 2. avgusta 1944 so namreč nacisti ukinili t. i. Zigeunerlager (cigansko taborišče) v Auschwitz-Birkenauu in v eni sami noči, t. i. Zigeunernacht (ciganska noč), v plinskih celicah kruto pobili več kot 4000 Sintov in Romov.
Natančno število žrtev porajmosa ni znano. Po nekaterih ocenah so nacisti med letoma 1939 in 1945 pobili okoli pol milijona Romov, po nekaterih ocenah celo milijon in pol.
Točno število žrtev po besedah Alje Klopčič z ministrstva za zunanje zadeve ni odločilnega pomena, temveč je najpomembnejše dejstvo, da so umrli samo zato, ker so bili Romi in Sinti. "Decembra letos bo minilo 73 let, odkar je bila ukazana deportacija vseh Romov in Sintov, ki so bivali znotraj meja Tretjega rajha. Do tedaj so vsi dekreti naročali individualno deportacijo, ta pa je nalagal popolno uničenje etnične manjšine Romov in Sintov," je dejala.
Kot izpostavljajo v Centru judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, Romi in Sinti še vedno čakajo na popolno priznanje trpljenja, ki jim ga je povzročil nacistični režim. Uradna Nemčija se je spominu na ta poboj poklonila šele leta 2012.
"Obeleževanje tragičnih dogodkov iz preteklosti je priložnost za razmislek, da se taki dogodki nikdar več ne bodo ponovili. A ne smemo spregledati številnih kriznih žarišč, nasilja, diskriminacije in nestrpnosti, ki smo jim priča vse do danes. Ob tem zavedanju je potrebno, da se vsak izmed nas aktivno zavzema za medsebojno spoštovanje, dialog in mirno sožitje, ter predvsem z osveščanjem in izobraževanjem naslavljati vse pojave, ki v svoji končni posledici lahko privedejo do cele vrste ekstremizmov in radikalizmov," je še povedala Klopčičeva.
Ob tem priznala, da je tudi v Sloveniji romska skupnost še vedno v diskriminatornem položaju. "Republika Slovenija je sprejela nacionalno strategijo vključevanja Romov v družbo za obdobje 2010-2015, ki jo bo v kratkem dopolnila nova. Njen cilj je postopoma odpraviti revščino in socialno izključenost marginaliziranih romskih skupnosti, zlasti na področju dobrobiti otrok, izobraževanja, zaposlovanja, zdravstvenega varstva in stanovanja," je pojasnila.
Prireditev so kronali s kulturnim programom v izvedbi Romskega društva Ređina iz Dolge vasi pri Lendavi in predstavitvijo avstrijsko-romske pisateljice Ceije Stojka. Odlomke iz njenih literarnih del je interpretiral Sandi Horvat, prireditev pa je povezovala Jasmina Ahmetaj iz društva Terne Roma - Mladi Romi.
Dneva spomina na žrtve porajmosa so se spomnili tudi v mariborski galeriji Epeka, kjer so postavili na ogled razstavo romske sodobne umetnice Selme Selman.
