Zavezanci za uporabo davčnih blagajn bodo pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost za plačilo z gotovino in so dolžne voditi poslovne knjige in evidence. Davčne blagajne bodo nadgradile sedaj veljavni sistem t.i. virtualnih davčnih blagajn, država si od njih obeta od 50 do 100 milijonov izplena.
Po besedah državne sekretarke na finančnem ministrstvu Mateje Vraničar predlog zakona uvaja obveznost potrjevanja računov pri finančni upravi (Furs); gre za tiste račune, ki se izdajo za blago in storitve, za katerega je plačilo gotovinsko. "Gre za predlog, ki predstavlja pomemben element prizadevanj vlade za boj proti sivi ekonomiji," je ocenila.
Spomnila je, da je predlog zakona od prve obravnave v DZ v maju do danes doživel nekaj sprememb. Ohranja temeljno načelo široke določitve obveznosti za potrjevanje računov, se pa vladi zdi upravičeno, da se iz obveznosti potrjevanja računov izločijo primeri kontinuiranih dobav blaga in storitev, če te dobave temeljijo na naročniškem razmerju in so povezani z dobavami vode, elektrike, plina, pare, komunalnih storitev ali telekomunikacijskih storitev.
Omogočeno je normalno poslovanje ponudnikom elektronskih storitev, t.i. startupom, kot tudi izvajanje plačil preko sistema paypal in podobnimi sistemi, spremenjena je določba glede obveznosti kupca, da vzame račun in z njo povezana sankcija - matični odbor je kazen omejil na 40 evrov.
V dveletnem prehodnem obdobju, v katerem se lahko zavezanec sam odloči, ali bo uporabljal elektronsko potrjevanje računov ali vezano knjigo računov, ki jo bo naknadno potrdil pri finančni upravi, po njenih besedah ne bo nujno potrebno dokazovanje nezmožnosti vzpostavitve elektronske povezave na določenem območju s potrdilom Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS.
Kot je še navedla Vraničarjeva, že tečejo priprave na tehnično izvedbo davčnih blagajn. Da bi lahko zagotovili pravočasno pripravljenost na izvajanje sistema, tako na strani Fursa kot na strani zavezancev, pa je nujno, da DZ zakonski okvir potrdi čim prej. Sistem bo namreč poskusno stekel 1. decembra.
Urška Ban (SMC) je prepričana, da bodo davčne blagajne omejile možnost zlorab pri gotovinskem poslovanju, zaradi česar se bo pobralo več davkov, zmanjšala se bo siva ekonomija. "Davčne blagajne zagotovo zagotavljajo večjo davčno disciplino," je poudarila.
V poslanskih skupinah SDS in NSi, kjer uvedbi davčnih blagajn nasprotujejo, ne delijo mnenja, da se bo obseg sive ekonomije zmanjšal.
Kot je poudarila Suzana Lep Šimenko (SDS), je problem nelojalna konkurenca - med tistimi, ki imajo registrirano dejavnost in tistimi, ki je nimajo - in tu bi morali narediti več. Uvedba davčnih blagajn je za njo tudi nesorazmeren ukrep: s stroški za približno 80.000 zavezancev bi se namreč hitro približali 50 milijonov evrov, kar je spodnja meja predvidenega izkupička blagajn v državno blagajno.
Poslance SDS moti tudi definicija plačila z gotovino v predlogu zakona. Ta namreč med gotovinsko plačilo šteje tudi plačilo s s plačilno ali kreditno kartico, kar je za SDS sporno.
Poslanec NSi Jožef Horvat je ocenil, da davčne blagajne ne bodo zmanjšale sive ekonomije, ampak se bo ta celo povečala. Podjetniki in obrtniki imajo po njegovih pojasnilih dovolj pritiskov in novih stroškov, ki ne prispevajo k novim produktom in trgom, veliko jih bo zaprlo vrata.
