Predlog novele predvideva, da bodo s 1. januarjem 2016 ukinili obvezni prehod v sistem vodenja računovodstva za tiste kmetije, katerih povprečni skupni dohodek v dveh zaporednih letih vseh članov kmečkega gospodinjstva iz osnovne in kmetijske dejavnosti preseže 7500 evrov. Kmetje se bodo lahko tako prostovoljno odločili, kateri od načinov ugotavljanja davčne osnove je s stališča stroškovne in administrativne obremenitve zanje najugodnejši.
Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je pojasnila, da so zaradi preprečitve morebitnih zlorab dodali pogoj, v skladu s katerim se lahko za vodenje knjigovodstva odloči le kmet, ki je hkrati tudi zavezanec za DDV in knjige vodi v vsakem primeru. Ocenila je tudi, da spremembe ne bodo bistveno vplivale na obseg pobranih dajatev od kmetijske in gozdarske dejavnosti.
Predlog predvideva tudi, da bodo pri neposrednih plačilih iz obdavčitve izvzeli t. i. zeleno komponento oz. dodatno podporo za nadomestilo stroškov zagotavljanja okoljskih javnih dobrin, za katere trg ne zagotavlja plačila.
DZ bo o predlogu glasoval danes.
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) CvetkoZupančič je danes pojasnil, da se dnevno ukvarjajo s problemi ljudi, ki živijo na podeželju, zato si prizadevajo za odpravo omejitev, ki so jih deležni. Na pobudo številnih kmetov, ki so opozarjali na neustreznost rešitve obveznega knjigovodstva, so se odločili za vložitev zakonske pobude, zato jih veseli, da so predlagane spremembe prišle v predlog vlade. "Gre za pomemben prispevek k nadaljevanju razvoja kmetijstva in podeželja," je dejal.
V SMC podpirajo predlog zakona. Franc Laj je pojasnil, da je kmetijstvo zelo pomembna gospodarska panoga v vsakem nacionalnem gospodarstvu. Poleg tega gre za specifično dejavnost z dolgimi cikli, preden pride do pravih dohodkov. Kmetje so po njegovem mnenju zelo obremenjeni z raznimi poročili, tudi zaradi koriščenja podpor, zato je pomembno, da se njihovo poslovno okolje maksimalno poenostavi in poceni, da bi lahko več časa posvečali svoji dejavnosti, je dejal.
Zakon podpirajo tudi v SD in DeSUS. Janko Veber je povedal, da v SD podpirajo rešitve, ki ukinjajo ali zmanjšujejo prekomerna administrativna bremena. "Če govorimo o kmetijskih gospodarstvih, je to še toliko bolj dobrodošlo," je dejal. Marija Antonija Kovačič (DeSUS) je dodala, da zagovarjajo zmanjšanje administrativnih in davčnih bremen, še posebej za male kmetije.
Predlog podpirajo tudi v SDS in NSi. "Menimo, da bodo kmetje zaradi tega lažje poslovali in da bodo konkurenčnejši, ne le na slovenskem, ampak tudi evropskem trgu," je dejal Andrej Šircelj (SDS). Jožef Horvat iz NSi je dodal, da obdavčitev kmetij bistveno vpliva na njihov ekonomski položaj, predvsem z neposrednimi davki, kot je dohodnina, položaj večine kmetov pa je dodatno otežen tudi zaradi majhnosti in razdrobljenosti posesti ter številnih naravnih nesreč.
Predlog novele na podlagi opozorila Evropske komisije o neskladnosti z evropsko zakonodajo novosti vsebuje tudi pri določbah, ki se nanašajo na oprostitev dohodnine od dobička iz kapitala, in sicer se v čas prijavljenega stalnega prebivališča pri državljanu katere od ostalih članic EU šteje tudi čas prijavljenega začasnega prebivališča v stanovanju ali stanovanjski hiši.
Pri olajšavah pa se bo rezidentom držav članic EU, ki najmanj 90 odstotka aktivnega dohodka dosegajo v Sloveniji, omogočilo uveljavljati tudi posebno osebno olajšavo za dohodke od študentskega dela.
To še posebej veseli ZL, ki je prav tako napovedala podporo predlogu. Kot je dejal Luka Mesec, pozdravljajo predvsem tiste spremembe, ki gredo v smeri večjega pretoka ljudi v EU. Evropa ne bi smela biti samo mesto prostega pretoka blaga, storitev in kapitala, predvsem ljudje so tisti, ki jim moramo kjerkoli v Evropi zagotoviti enake pogoje, je dejal. Podpirajo tudi predlagane spremembe za kmete, ki se jim zdijo smiselne, predvsem v luči razvoja in lajšanja preživetja na podeželju.
