Kot je na današnji seji pojasnil minister za pravosodje Goran Klemenčič, se novela osredotoča na varovanje eksistenčnega položaja socialno ranljivih dolžnikov v postopku izvršbe in pomeni korak k zagotavljanju socialne države.
Predlog namreč določa, da minimalni varovani znesek, ki v primeru izvršbe ostane dolžniku, ne sme biti nižji od neto minimalne plače. Tako je predlagano zvišanje varovanega zneska, ki mora ostati po izterjavi t. i. navadnih terjatev, s 70 na 76 odstotkov bruto minimalne plače.
Ključne spremembe pa se nanašajo na omejitev stroškov izvrševalcev sklepa o izvršbi v primeru nerubljivih prejemkov. Denarna socialna pomoč je sicer izvzeta iz rubeža, vendar pa nekatere banke v tem primeru zaračunavajo manipulativne stroške in jih odtegnejo od denarne pomoči. Po Klemenčičevih besedah gre za nedopustno prakso nekaterih bank, ki so z zaračunavanjem visokih manipulativnih stroškov posegle v preživetveni minimum socialno ogroženih dolžnikov.
Podporo predlogu so napovedali v vseh poslanskih skupinah, tako koalicijskih kot opozicijskih. Po besedah Vinka Gorenaka (SDS) je predlog dokaz, da "se da s posegi v zakonodajo početi tudi dobre stvari, ki so v korist državljanov". Jasna Murgel (SMC) pa je spomnila, da gre za zavezo iz socialnega sporazuma, ki jo je treba sprejeti "takoj zdaj".
Da zakonska novela sledi ustavnemu načelu o socialni državi, meni Bojana Muršič (SD), enakega mnenja je tudi poslanka DeSUS Marjana Kotnik Poropat. Janija Moderndorferja (ZaAB) pa veseli, da je vlada posegla v to vprašanje, saj so banke doslej "legalno, a nelegitimno zaračunavale te stroške". Poslanka NSi Iva Dimic se je ob tem vprašala, ali je šlo pri zaračunavanju teh stroškov za kartelni dogovor med bankami, v takem primeru pa bi morali zoper njih sprožiti ustrezen postopek.
Po besedah Mateja T. Vatovca (ZL) gre pri predlogu za enega redkih socialno naravnanih ukrepov te vlade in ga v poslanski skupini podpirajo. Ob tem pa predlagajo dopolnilo, po katerem bi moral upnik, preden poda predlog za uvedbo postopka izvršbe, s pisnim opominom pozvati dolžnika k izpolnitvi obveznosti.
A pravosodni minister temu predlog nasprotuje, saj imamo pri nas informatiziran sistem na področju izvršb, ki bi se s sprejemom takšnega dopolnila podrl.
