Novice Svet24

Zavezanci za uporabo davčnih blagajn bodo pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost za plačilo z gotovino in so dolžne voditi poslovne knjige in evidence.

FURS

A za plačilo z gotovino bodo poleg plačila z bankovci in kovanci veljali tudi drugi načini plačila, ki niso neposredna nakazila na transakcijski račun, denimo s plačilno ali kreditno kartico. "To se zdi nelogično," je opozorila Alenka Bratušek (ZaAB), vendar opozicija ni bila uspešna z dopolnili, naj se plačila s karticami izvzame iz sistema davčnih blagajn.

Mateja Vraničar s finančnega ministrstva je povedala, da so prejeli veliko predlogov za izjeme, vendar se bo postopek potrjevanja računov zahteval za vse osebe, ki izdajajo račune pri gotovinskem poslovanju. Odbor je na predlog SMC in DeSUS kot izjemo dopustil le dobavitelje v dejavnostih, kot so oskrba z električno energijo, plinom in paro, oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter telekomunikacije.

Po predlogu bodo blagajne zavezancev preko spleta povezane s centralnim informacijskim sistemom Finančne uprave RS (Furs), ki bo potrdila ter shranila podatke o računih v postopku njihove izdaje v realnem času. S tem se bo omogočalo sledljivost in učinkovitost nadzora nad izdanimi računi ter prispevalo k omejitvi sive ekonomije.

FURS

V SDS v to dvomijo, zato predlogu zakona ostro nasprotujejo. Suzana Lep Šimenko (SDS) je opozorila, da se z davčnimi blagajnami ne bo zajelo tistih, ki so dejansko problem - to so tisti, ki nimajo registrirane dejavnosti in sploh ne izdajajo računov. "Namesto teh bomo stroškovno obremenili vse ostale," je opozorila in menila, da če jih že uvajamo, naj bo to na stroške države.

Zakon res ne bo zajel tistih, ki ne izdajajo računov, se je strinjal Miha Kordiš (ZL), vendar pa predlog podprl z besedami, da pa bo zajel tiste, ki za nazaj popravljajo račune. Davčne blagajne bodo prispevale k davčni disciplini in enakopravni obravnavi zavezancev, je menil.

Tudi Uroš Prikl (DeSUS) se je strinjal, da davčne blagajne ne bodo odpravile sive ekonomije, prepričan pa je, da jo bodo v kombinaciji s poostrenimi nadzori zagotovo zmanjšale. Od vsakega blaga in storitve je treba plačati davek, se je z davčnimi blagajnami strinjal tudi Jan Škoberne (SD).

STA

Vlada si od davčnih blagajn obeta za od 50 do 100 milijonov evrov več pobranih javnih dajatev letno, kar pa se zdi Jožefu Horvatu (NSi) premalo. Gre za 80.000 zavezancev, ki bodo za nakup in vzpostavitev davčnih blagajn plačali okoli 40 milijonov evrov. "Toliko denarja bomo torej vzeli gospodarstvu," je dejal in dodal, da bi morali dodatni prilivi seči do 500 milijonov evrov.

Po prvotnih načrtih vlade so bile za kupce, ki ne bodo vzeli in zadržali računa neposredno do odhoda iz poslovnega prostora oz. do poteka garancijske dobe, predvidene kazni v višini od 40 do 400 evrov. Ta določba se je že ob splošni razpravi na majski seji DZ izkazala za eno najbolj spornih, člani odbora pa so danes podprli dopolnilo SMC in DeSUS, da se kazni za kupce omeji na 40 evrov. "Za posel sta potrebna dva," je predloge o črtanju kazenskih določb za kupce zavrnil Tilen Božič (SMC).

DZ bo drugo branje predloga zakona opravil na julijski seji, sistem pa bo poskusno stekel že 1. decembra letos in bo obvezen od 2. januarja 2016. Predvideno je tudi dveletno prehodno obdobje, v katerem se bodo lahko zavezanci samostojno odločili, ali bodo za izdajo računov uporabili elektronsko napravo z vzpostavljeno elektronsko povezavo s Fursom ali pa bodo račune izdajali še iz vezane knjige računov.

Thinkstock