Zbrano množico na Kongresnem trgu je nagovoril predsednik Nove slovenske zaveze Peter Sušnik, ki je najprej pojasnil izbiro dneva shoda. Spomnil je namreč na zadnjo soboto v maju 1945, ko je prav na tem mestu množica slišala govor "jugoslovanskega diktatorja Tita in njegovo napoved genocida, ki je nato Slovenijo spremenil v največje morišče v Evropi".
"Danes smo tu zato, da ponudimo priložnost našemu narodu, da se zamisli nad usodnostjo teh izrečenih besed. Po tem je nastopila morija, ki ni imela ne prej in ne kasneje podobne tragedije v številu slovenskih žrtev glede na kratko dobo trajanja," je opozoril Sušnik. A od morije same je po njegovem mnenju najhujša "domneva nujnosti in legitimnosti morije, ki ostaja med nami tudi zdaj, ko že davno molčijo puške in ko od človeških trupel ostajajo zgolj zasuta okostja".
Dejal je, da želijo s spominskim shodom slovenskemu narodu povedati, da je treba "prekletstvo začarane množice izpred sedmih desetletjih presekati in se vrniti v realnost kot dostojen in civiliziran narod".
Sušnik je opozoril tudi na tragične žrtve, zapisane na farnih spominskih ploščah, pripetih na križih. Gre za 167 far (župnij) in 14.196 mrtvih iz "nedokončanega seznama" ter nedoumljivo razsežnost nasilja, ki dostojnega epiloga do danes še ni dočakalo, je dodal.
Spominske križe je blagoslovil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je govoril o spominu, odpuščanju, svobodi in pomenu sprave. "Brez resnice in poznavanja tega, kar se je zgodilo v zgodovini, in brez spominjanja se sprava ne more zgoditi. Zato so vsa prikrivanja, ignorance in populizmi poniževanje sprave," je prepričan.
Veličina človeka je v odpuščanju in nič se ne bo spremenilo, če se bomo neprestano, kot je poudaril, jezili na neke sovražnike. Prvi korak naj bi po njegovih navedbah naredili pri sebi. Zato naj bo to srečanje in blagoslovitev križa po Jamnikovih besedah nov korak k temu, da moramo "zaživeti v novih odnosih, spoštovati drug drugega, hkrati pa se spominjati lepih in temnih dogodkov v naši zgodovini".
