Tem grozi, da bodo ostali brez strehe nad glavo, saj so njihova bivališča predvidena za rušenje. Kot pripoveduje Moran Jurkovič, sicer tudi romski svetnik v krškem občinskem svetu, drugače pa eden od 40 Romov, ki živijo na Gmajni, imajo svoja bivališča na tem območju že okoli 70 let. Njihovi dedje in očetje so opravljali priložnostna dela za takratno gozdno gospodarstvo, namesto plačila pa so dobili zemljo, na kateri so zgradili objekte.
A pisnih dokazil o tem ni. Ko je država denacionalizirano zemljišče pred leti vrnila prvotnemu lastniku, ga je ta prodal Starcu. »Verjetno po nizki ceni, saj je območje, predvideno za gradnjo, zasedeno,« meni predsednik sveta KS Leskovec Jože Olovec, ki ne razume, zakaj krška občina podpira gradnjo prav na območju, kjer je veliko zelenih površin. »Pred leti je namreč veljalo občinsko stališče, da je prav te površine treba varovati,« dodaja Olovec.
Na sedežu lokalne skupnosti sicer zagotavljajo, da se druga faza gradnje na območju, kjer živijo omenjene romske družine, ne bo začela, dokler ne bodo rešili vprašanja preselitve. To je na javni obravnavi potrdila tudi krška podžupanja Ana Nuša Somrak. In tukaj žogico mečejo tudi državi, ki da je polna besed o spoštovanju Romov, njihove kulture in načrtov o njihovi asimilaciji v prostor, ko so potrebne konkretne akcije, pa zataji.
Ena od možnosti za preselitev romskih družin je tudi bližnje romsko naselje Kerinov Grm, kjer pa na majhnem bivalnem prostoru živi več kot 300 Romov, zato so razmere tam že zdaj kritične. Leskovški Romi zato na to preselitev nikakor ne bodo pristali. »Želite narediti romski geto, ne zavedate se pa, da vam lahko to v prihodnosti prinese velike težave,« je bil na javni obravnavi prostorskega dokumenta kritičen Morovec.
Novi lastnik zemljišča, Iztok Starc, je sicer ponudil 4000 evrov vsaki družini, s tem pa bi odkupil njihove hiše in jih pregnal z zemljišča. A na to ceno ne pristajajo, saj so hiše vredne več. Četudi je res, da gradnje, kakor skoraj nobena romska, niso legalizirane. Prav zato Romi že vrsto let pozivajo občino, da jim pomaga pri rešitvi tega problema, a se na tem področju ni zgodilo še nič.
»Smo mar živali? Zakaj ne razumete, da smo tudi mi ljudje, da imamo svoje družine, otroke? In da smo brez sredstev, ki bi nam omogočala nakup človeka dostojnih zemljišč. Preprosto nimamo kam. Živimo v svojih hišah, ki so brez elektrike, in tudi na to že vrsto let opozarjamo. Zdaj bi nas radi pregnali še iz teh skromnih domov, ki so plod dela naših dedov in očetov,« je bilo slišati na sestanku investitorja, krajanov Leskovca pri Krškem, predstavnikov občine in prizadetih romskih družin. Ker ne verjamejo več nobeni obljubi, so sestanek družno zapustili še pred koncem. Investitor Iztok Starc pa nič. Tudi za novinarje se je ovil v molk.
Bodo pa prihajajoči meseci zagotovo še vroči, saj Romi pravijo, da se ne bodo kar tako vdali. Občinski svet bo namreč dokument moral še potrditi, glede na to, da projekt kakšne velike podpore ne uživa niti med krajani tega dela Leskovca (vsaj glede na odziv na javni obravnavi), se šestletna zgodba morda ne bo zaključila prav kmalu.
