Mladi invalid Anej Košorok se od mladih nog spopada s hudim mišičnim obolenjem. Bolezen spada med tiste, ki se končajo s smrtjo še pred drugim letom starosti. Kljub pesimistični napovedi je Anej razigran deček. Njegov moto je: uživaj življenje. Vendar mu življenje greni slab dostop do stanovanja v vrhnjem nadstropju večstanovanjske hiše. Dvigalo bi rešilo težave.
m24
osebni arhiv
Dobrodelna prireditev za Aneja
Da bi Aneju lahko obrnili življene na bolje, bodo na osnovni šoli Kašelj v torek popoldne organizirali dobrodelno prireditev, ki jo bo povezoval Klemen Bunderla. Na njej bodo predstavili film Planet Anej, obenem se bodo na prireditvi zbirali prostovoljni prispevki. Denar lahko tudi nakažete na transakcijski račun Humanitarnega zavoda VID, Planina 3, 4000 Kranj. Številka računa SI56 0510 0801 0018 831, koda namena CHAR, sklic SI00 02022014, namen nakazila »dvigalo za Aneja«.
Ob pogledu na zvedavega, prisrčnega osemletnega Aneja Košoroka iz Kašlja se še tako velik problem, s katerim smo se ukvarjali v mislih, razblini kot milni mehurček. Deček je namreč že od malega priklenjen na invalidski voziček zaradi spinalne mišične atrofije (SMA), vendar kljub temu zre na svet optimistično. V življenju rad počne podobne stvari kot njegovi vrstniki; igra računalniške igrice, hodi na izlete in v kino, obiskuje predstave, bere romane, se potaplja. Poleg tega rad igra šah in se udeležuje šahovskih turnirjev. Prav tako se lahko pohvali, da je s pomočjo specialne pedagoginje že v vrtcu napisal pravljico z naslovom Dogodivščine pošastic, na katero je zelo ponosen.
Vaš sin nikoli ne bo hodil
»Danes obiskujem drugi razred redne osnovne šole Kašelj, kjer mi pri vsakodnevnih šolskih obveznostih pomaga spremljevalec Matic. Najbolj sta mi všeč matematika in branje domišljijskih zgodb, ko se lahko prepustim iskanju vesoljskih izkušenj. Zelo rad imam tudi telovadbo, kjer z svojim modrim vozičkom dirkam po telovadnici ter se lovim s sošolci in sošolkami. Zelo rad pa bi se s svojim prijatelji lovil tudi po stanovanju, vendar žal zaradi veliko stopnic, ki vodijo do mojega stanovanja, električnega vozička ne morem uporabljati,« pravi Anej, ki ima dve leti mlajšo sestrico Enjo.
Osemletnik se je rodil popolnoma zdrav. Pri njegovih šestih mesecih je mamica Meri Košorok opazila, da pri previjanju ne dviguje nogic. Ko je svoje opažanje zaupala pediatru, je ta posumil na živčno-mišično obolenje. Preiskava je potrdila diagnozo. »Vaš sin nikoli ne bo hodil,« je nevrolog dejal Meri. V tistem trenutku se ji je sesul svet. Kaj pomeni spinalna mišična atrofija, je prebrala na spletu, saj ji zdravnik ni razložil. »Bolezen se odraža z izgubo dela motoričnega nevrona, ki počasi in zanesljivo pripelje do propada motoričnega sistema, vključno z možnostjo plazenja, gibanja, hranjenja in na koncu tudi dihanja,« pravi Meri. Sčasoma se je sinovo stanje slabšalo. Če je pri enem letu še dvignil rokice in celo sam sedel na tleh, potem tega več ni bil sposoben. Kljub temu njegova mati ni vrgla puške v koruzo. Skupaj z možem vozita Aneja na terapije, da njegova bolezen ne bi še bolj napredovala.
osebni arhiv družine Košorok
Sestrice in staršev ne more objeti
Danes Anej potrebuje pomoč skoraj pri vsakem premiku. V bližnji prihodnosti ga čaka tudi operacija hrbtenice. »Res je, da ne morem hoditi ali objeti svojih staršev in sestrice, vendar vem, da bi bil lahko s svojim vozičkom korak bližje tej želji, če bi ga le lahko imel vedno zraven sebe. Želim si, da bi imel dvigalo, lahko tudi čisto majhno, ki bi me pripeljalo z dvorišča pred hišo do vrat mojega doma. Prav tako, kot ga imam v šoli, kjer lahko iz razreda do telovadnice pridem čisto sam,« razkrije želje mladi sogovornik. Ker je njegova bolezen neizprosna in ga starša več ne moreta nositi po 26 stopnicah do stanovanja v drugem nadstropju večstanovanjske hiše, ki ni prilagojena invalidu, in v njej Anej nima svoje sobe, sta se odločila za gradnjo nove hiše. A novi dom potrebuje dvigalo, kar staršema predstavlja preveliko finančno breme. Kajti dvigalo brez jaška stane več kot 20.000 evrov.
osebni arhiv
