Torkova seja sveta zavoda osnovne šole je potekala za zaprtimi vrati. Na njej so člani sveta s sedmimi glasovi za in štirimi proti potrdili Simčičevo razrešitev. Trenutno šola deluje brez ravnatelja, kdaj bo razpis za novega in kdo so mogoči kandidati, še ni znano. Sploh o imenih slednjih nihče ne želi ugibati.
Porazdelitev odgovornosti
Zgodba je začela v javnost pronicati in pridobivati razsežnosti ob medvrstniškem nasilju. Težave z disciplino naj bi na šoli imeli že prej. Ravnatelj po mnenju mnogih ni znal pravilno ukrepati. Očitali so mu, da žrtev prešolati na drugo šolo ni rešitev in da bi se na splošno s težavo nasilja in problematičnega razreda moral spoprijeti drugače. Nikakor pa on ni glavni ali edini krivec, je povedala naša sogovornica, čeprav je zdaj videti tako. »Šola smo starši, otroci, zaposleni, zato naj vsak sprejme svoj delež odgovornosti. Zdaj to nosi ravnatelj, kar seveda ni prav,« so misli, ki jih je z nami delila mamica enega izmed otrok, ki obiskuje isto šolo. Zaradi izognitve kakršnimkoli težavam, kajti »gotovo me bodo obsojali zaradi izrečenega«, se ne želi predstaviti z imenom.
Razložila nam je, da je najbolj žalostno v zgodbi to, da se zdi, kot da so zdaj dobili krivca za vse in bo stvar pometena pod preprogo. »Primer je z razrešitvijo zaključen samo površinsko. Poglejte, vsi vemo, da bi se šola s problematiko res morala ukvarjati izredno previdno, na visoki strokovni ravni in v proces okrevanja stanja šole vključiti strokovnjake, vendar vso odgovornost prevaliti na zavod je nepošteno,« je dejala.
V premislek
»Kot mati se dobro zavedam, kaj pomeni vzgajati in vzgojiti otroka. Žal moram staršem sporočiti, da zelo velik, če ne največji del odgovornosti za to, kar se med otroci dogaja, nosimo starši.« Dodala je, da se ji kar dlaka naježi, ko naleti na koga, ki je zdaj strašno pomirjen z ravnateljevo razrešitvijo. »On je šel, vse ostalo pa ostaja isto. Otroci si še vedno nagajajo, starši smo isti, kader tudi. Mislite, da je s tem zgodb v Desklah konec?!« se na glas sprašuje. »To je tipična slovenska mantra; ko tudi znotraj družine naletimo na problem, se ločimo, 'odstranimo', kaznujemo škodljivca, ne znamo pa se soočiti na štiri oči s težavo, prevzeti vsak svoj del odgovornosti in se ne kaznovati, bežati, ampak soočiti in skupaj kaj narediti. V Desklah smo zatajili prav tu.«
Sogovornica je še dodala, da bi se to, kar se je zgodilo v šoli, lahko zgodilo na ulicah, zunaj razredov. Koga bi razrešili, odpustili, kaznovali v tem primeru?
