Avstrijski Profil je sicer že marca objavil nekatere vzdevke operativcev Udbe, ki naj bi delovali v mreži, poimenovani Sora. Za več njih naj bi zgodovinarja tudi uspela ugotoviti njihova prava imena.
Gre za poročilo zgodovinske komisije avstrijske Koroške, ki sta jo leta 2010 ustanovila deželna vlada in deželni zbor avstrijske Koroške. Poročilo obsega 800 strani, na koncu pa sta se pod njega podpisala Wilhelm Wadl in Alfred Elste, medtem ko se je Hanzi Filipič že leta 2012 umaknil.
Kot sta Wadl in Elste povedala ob sredini predstavitvi poročila v deželnem arhivu v Celovcu, sta preučevala predvsem napade na avstrijskem Koroškem v 70. letih, ki so se razplamteli po zaostritvi spora glede dvojezičnih krajevnih tabel - od napadov na spomenike, ki so jih postavile brambovske organizacije, in napadov na partizanske spomenike pa vse do bombnega napada na muzej v Velikovcu leta 1979, ko so bili ranjeni kustos muzeja in dva napadalca.
Pri tem sta preučila številne dokumente, do katerih sta prišla predvsem v Arhivu Slovenije, medtem ko je Wadl opozoril, da sta imela omejen dostop do avstrijskih dokumentov. K sodelovanju sta povabila tudi številne politične osebnosti iz tistega časa, a so večinoma sodelovanje zavrnili.
Zgodovinarja sta v poročilu več domnevnih storilcev, prič in političnih protagonistov tudi poimensko navedla. Kot je povedal Wadl, sta se za to odločila, da bi se izognila "špekulacijam, sumom in subjektivnim mnenjem", pa tudi zaradi možnega znanstvenega preverjanja. Opozorila sta, da sta v arhivih Udbe odkrila tudi nekatere še danes javne osebnosti na avstrijskem Koroškem.
O poročilu bo zdaj razpravljal tudi deželni parlament. Svobodnjaki (FPÖ) so že menili, da bi morali zahtevati odškodnino za napade od Slovenije in Srbije.
Koroški deželni glavar Peter Kaiser je sicer menil, da je treba upoštevati časovno dimenzijo in da so danes odnosi med Slovenijo in Avstrijo, ki sta skupaj v Evropski uniji, povsem drugačni kot pred 35 leti. "Danes imamo konsenz namesto konfrontacije," je dejal.
