Najhuje je, ko to početje preplavi tudi območja, ki so zaščitena zaradi kulturne dediščine. Vipavska dolina ima kar nekaj takih »barvnih pik«; kot da bi fasade objektov tekmovale, katera bo bolj pisana in izstopajoča. Zadnji vidnejši poseg v okolje je nastal na Lavričevem trgu v Ajdovščini. Gre za prenovo fasade na tamkajšnji trgovini; v nekaj dneh je iz bele postala rumena.
Mnenje stroke
Na družbenih omrežjih so domačini odprli debato o tem. Vanjo se je vključilo tudi domače Arhitekturno društvo forum, ki ga tvori mlada ekipa. To je povedalo, da nimajo nič proti vzdrževalnim delom in prenovi fasade, jih je pa precej negativno presenetil izbor barve. Ta je izbrana brez občutka za okolico in grobo posega v videz mestnega jedra. Arhitektka Urška Černigoj, članica omenjenega društva, pove, da je zgrešena barva izključno posledica prostorske neizobraženosti in nepoznavanja delovanja barv.
Zanima nas, kdaj se v okolju, v katerem bivamo, konča estetika, kulturnost in odgovornost. »Velikokrat so taka ravnanja posledica nezavedanja delovanja javnega prostora, velikokrat pa tudi odraz naše arogance. Malokdo se zaveda, da že s tem, ko za minuto avtomobil pusti parkiran na pločniku, znižuje kvaliteto bivanja v mestu, na primer, mamici z vozičkom, ki bo ravno takrat prišla mimo. Problem pisanih fasad je le eden izmed mnogih, ki nižajo kulturno vrednost mest,« pojasni Černigojeva.
Kaj je treba upoštevati
Černigojeva, ki z društvom med drugim skrbi tudi za ozaveščanje svojih članov in javnosti o kulturi bivanja, dobri arhitekturi, trendih v urbanizmu in zanimivih krajinskih rešitvah v njihovi okolici, doda še, da je za vsa vzdrževalna dela na objektih kulturne dediščine in spomenikih, v območje varovanja spada tudi stavba trgovine z rumeno fasado, treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. »Neka splošna usmeritev je, da se pri rednih vzdrževalnih in investicijskih vzdrževalnih delih na objektih kulturne dediščine ohranja pristnosti. Seveda so možne tudi spremembe, vendar na podlagi tehtnih razlogov in študij. Za te lahko lastnik zgradbe zaprosi pristojno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine ali se obrne na občino,« pojasni.
Zunaj pisano, znotraj belo
Za konec nam Černigojeva v misli položi še razmišljanje o tem, zakaj naše fasade tako »kričijo«. »Primer, ki se je zgodil na Lavričevem trgu, je le eden bolj odmevnih v zadnjem času, vendar so primeri »mavričnega terorizma« tudi v ajdovskih »gasah«, ki so prav tako del zavarovanega območja.
Zelo močna je njegova prisotnost tudi na vaseh in pri obnovi fasad v blokovskih naseljih. Barvna shema mesta ima svoje zakonitosti in svoj izvor. V zadnjih letih pa ob bogati ponudbi ne znamo več sprejemati tehtnih odločitev, ne znamo biti iskreni, čutimo potrebo po tem, da prikrivamo svoje bistvo in se skrivamo v hišah kričečih barv. »Zanimivo se mi zdi predvsem, da imajo prav tisti, ki svoje fasade barvajo v najbolj pisane barve, v notranjosti stene skoraj gotovo snežno bele,« razmišljanje zaokroži ajdovska arhitektka Urška Černigoj.
