Svetnik novogoriške mestne občine Aleš Markočič, Lista Mateja Arčona, pravi, da se je raziskave o sejninah in njihovi višini lotil prav zaradi očitkov javnosti in pritiska medijev, da so izplačila v Sloveniji (pre)visoka. Mestna občina Nova Gorica je bila v tem primeru izpostavljena kot tista, ki porabi največ denarja davkoplačevalcev za delovanje mestnega sveta in odborov. Markočič nam razloži, da je ta informacija delno zavajajoča, saj izplačila svetnikom in članom odborov za opravljeno delo določa ZUJF, zakon o uravnoteženju javnih financ, in sicer na maksimalno izplačilo 7,5 odstotka bruto plače župana. Dodaja, da ima tako višino določeno kar nekaj primerljivih občin.
Kako se odmerjajo sejnine
Mestni svet je leta 2011 sprejel Pravilnik o višini in načinu določanja sejnin in drugih prejemkov za člane mestnega sveta, za člane delovnih teles in drugih občinskih organov ter za člane svetov krajevnih skupnosti, ki kot zgornjo mejo za izplačilo določa 15 odstotkov bruto plače župana, kar je tudi najvišji možni odstotek po veljavnem zakonu. »Če se ne bi uveljavil ZUJF, bi po mojih analizah informacija medijev o najvišjih izplačilih v Mestni občini Nova Gorica držala,« pove Markočič.
Županova plača je sicer odvisna od števila prebivalcev v občini, zato so sejnine po Sloveniji različne. Plačo 2500 evrov bruto ima župan, katerega občina ima do 2000 prebivalcev. Za primerjavo – župan Mestne občine Ljubljana, z več kot 200 tisoč prebivalci, ima plačo 4100 evrov bruto. Župan Mestne občine Nova Gorica ima od ljubljanskega za okoli 500 evrov nižjo plačo.
Privarčevali bi veliko
Mestnemu svetu je Markočič včeraj predstavil pobudo in predlagal spremembo omenjenega pravilnika. Ključne spremembe so v višini izplačil za opravljeno delo, kjer se odstotna višina za izplačila s 15 zniža na 7,5 odstotka, kar določa tudi ZUJF. »V kolikor bo ZUJF odpravljen, bodo izplačila na maksimalni ravni 7,5 odstotka bruto plače župana, ne pa v zdajšnji višini, ki predstavlja 15 odstotkov,« obrazloži naš sogovornik.
Aleš Markočič nam predstavi še druge zanimive podatke. Pravi, da bi z uveljavitvijo predlaganih sprememb strošek mestne občine zmanjšali za okoli 35.000 evrov na leto. Lani so za delo svetnikov, člane odborov in organe krajevnih skupnosti porabili 154.000 evrov. S sprejetjem predloga bi jih, kot kažejo informativni izračuni, porabili 120 tisoč. Ob zaključku mestni svetnik pove še, da upa, da bodo njegovi kolegi predlog sprejeli. »S tem bi svetniki pokazali tudi pozitiven, odgovoren in spoštljiv odnos do občinskega denarja,« zaključi.