Čeprav je v sredo popoldne predsednik Socialnih demokratov (SD) Dejan Židan vnovič zatrdil, da stranka podpira svojega ministra Janka Vebra, s tem nikakor ni mogel več popraviti splošnega vtisa o dogajanju znotraj stranke. Tako Židanov dopust, ki si ga je vzel po izbruhu afere Veberkom, kot tudi solo akcije v obliki javnih nastopov, ki se jih je v zadnjih dneh šel sam Veber so pokazale, da stranka vse bolj tava po slovenskem političnem prostoru. Slednje so nam zadnje dni večkrat potrdili tudi viri blizu SD.
Po naših informacijah namreč stranka vse do zadnjega ni bila enotna glede podpore Vebru, niti glede novega imena, ki bo Vebra nadomestil na položaju obrambnega ministra. Zaradi vsega skupaj naj bi se po informacijah Požareporta večer pred izredno sejo ostro sporekla Židan in vodja poslanske skupine SD Matjaž Han. Je pa bila stranka enotna glede obstanka v koaliciji.
V sredo, pozno zvečer je namreč Židan, kot trdijo naši viri, še enkrat na vse pretege prepričeval Vebra naj odstopi in s tem stranko odreši bizarne situacije ter odločanja o obstanku v koaliciji. Še več, po informacijah, ki so včeraj prišle v javnost naj bi šla zadeva tako daleč, da se je aktiviralo celo zaledje stranke. Med drugim naj bi na Vebra pritisnil tudi starosta SD, Miran Potrč. Pritiski, češ naj odstopi, naj bi se kanalizirali celo s strani Milana Kučana.
In če naj bi vodstvo SD včeraj zjutraj že imelo na mizi predlog novega ministra, so usklajevanja, kot smo izvedeli, potekala skorajda do začetka izredne seje državnega zbora, ko so končno sprejeli odločitev o Vebrovem nasledniku.
Vendar pa se slednji na pregreti ministrski stolček ne želi usesti, saj je stranka še pred Vebrovo razrešitvijo sporočila, da bo obrambni resor začasno prevzel kar Židan. Anton Bebler, Ladislav Lipič, Miloš Bizjak, Ljubica Jelušič in Uroš Krek so sicer imena, ki so se v zvezi z Vebrovim naslednikom pojavljala v javnosti, a so tako padla v vodo. Tako kot so v vodo padli načrti Zavezništva Alenke Bratušek, ki se je, kot smo poročali na potihem in že pripravljala na hiter vstop v koalicijo, naklonjenosti temu pa ni skrivala niti Alenka Bratušek.
Razreševanje Vebra
Kopja poslancev so se tekom za javnost odprte razprave lomila predvsem okoli dvoumnega pravnega mnenja pravnikov Rajka Pirnata in Igorja Kaučiča, ki ga je naročil premier Miro Cerar in ki ni dalo enoznačnega odgovora na vprašanje ali je minister Veber pri naročilu analize Obveščevalno varnostne službe ravnal protizakonito.
Cerar je Vebra sprva pozval k odstopu, vendar ta na to ni pristal. V dneh do včerajšnje seje je Veber premierja celo »dobronamerno opozoril«, da premier spodkopava obrambne ukrepe v skladu s 366. členom kazenskega zakonika, ki določa, da se tistega, ki uniči obrambne naprave, obrambne objekte, položaje, orožje ali druga obrambna sredstva, jih napravi neuporabna ali kako drugače ovira ali opušča obrambne ukrepe države, kaznuje z zaporom od enega do desetih let. Cerar teh očitkov ni pogoltnil zlahka, Vebra je obtožil, da je s svojimi dejanji prestopil vsako okusno mejo.
Na predstavitvi je Cerar poslancem in poslankam predstavil stališča, na podlagi katerih meni, da bi moral Veber podati svoj odstop oz. biti z glasovanjem razrešen s funkcije, če se je ne odloči prostovoljno zapustiti. Kot poglavitne argumente je navedel ministrovo soliranje, »tako je nastala situacija, da sem za ta dogajanja izvedel iz medijev«, in nestrokovno pripravo dokumentov, pri kateri ni bila navedena metoda zbiranja podatkov. »Minister je nalogo analiziranja odredil celotnemu OVS, torej vsem trem njegovim sektorjem. Težava pri tem pa je, da obveščevalni del sploh ne sme delovati na tleh Republike Slovenije, saj se v skladu z 32. členom Zakona o obrambi obveščevalne naloge opravljajo izven države,« je poslancem povedal Cerar.
Veber se je zagovarjal, da je ravnal zakonito in državotvorno
Na očitke, da je pripravo dokumentacije OVS naročil le ustno, je odgovoril, da je kot minister za to pooblaščen. »Gre za infrastrukturo, ki predstavlja enega od najbolje urejenih prostorov za obrambo v Evropi. Do vseh teh lokacij vodijo energetski in telekomunikacijski vodi, ki so vezani na infrastrukturo Telekoma Slovenije,« je potrebo po analizi upravičeval Veber: »Ne želim si, da bi se znašli v taki situaciji kot naši sosedje Hrvatje, ki so nenadoma ugotovili, da nimajo več nikakršne kontrole nad svojim obrambnim sistemom, da nemška obveščevalna služba ve tudi za vsak klic premierja, ministrov, koga so klicali, kdaj in kaj so povedali.«
Podporo Vebru so nato odrekli poslanci SDS in Desusa, v imenu zadnjih je govoril Franc Jurša: »Minister Veber, verjamemo, da ste imeli dobre namene, vendar postopali ste neuradno oziroma zaletavo in nepremišljeno. Verjetno ste imeli tudi slabe svetovalce. Zaključimo lahko, da ste objektivno odgovorni za očitano ravnanje.«
Svoj lonček je pristavil tudi glavni rušilec Vebra, poslanec Nove Slovenije Matej Tonin, katerega temeljni očitek je bil, da je Veber v sklepu kolegija OVS z dne 10. novembra 2014 za izvajanje nalog pooblastil tako obveščevalni kot protiobveščevalni sektor, za kar ni imel nobene podlage v zakonu. Čeprav je Vebru na začetku nastopa očital politiziranje in zavajanje, si je nekaj takšnih prijemov privoščil tudi sam: »Namesto da bi se obveščevalci ukvarjali s tem, kakšne milice se sprehajajo po Libanonu in tam, kjer naše misije delujejo, so se ukvarjali s privatizacijo, to je posledica tega, da so se resursi napačno uporabljali.«
V bran Vebru so, pred zaprtjem seje za javnost, stopili le poslanci Socialnih demokratov in skupina Združene levice. »Matej Tonin je morda priskrbel slamo, vžigalice pa je prinesel Miro Cerar,« je bil glede Cerarjevega predloga za razrešitev Vebra oster vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec, ki meni, da so te afere predvsem posledica praznih predvolilnih obljub Mira Cerarja glede t. i. nove politike in zdaj služijo kot odvračanje javne pozornosti od resničnih problemov: »Dejstvo je, da je pravo v tem primeru samo način boja ali oblika boja, dejanski spopad pa je med privatizacijskimi ambicijami predsednika vlade ter protiprivatizacijskimi stališči obrambnega ministra.«
Zatem je predsednik DZ Milan Brglez na predlog vodje poslanske skupine SMC Simone Kustec Lipicer sejo zaprl za javnost, s čimer je Tonin dobil priložnost, da poslancem predstavi tudi gradivo zaupne narave, ki je po njegovih besedah za Vebra močno obremenilno.
SD torej ostaja vladna stranka, v kratkem pa bo jasno, koliko škode so ji povzročili celotna afera, splošni vtis o dogajanju znotraj stranke ter Židanova medla stališča in nastopi. Na drugi strani pa bo kmalu jasno tudi, koliko bo na ta račun na lestvicah priljubljenosti pridobil premier Miro Cerar. Slednji je prav z nepopustljivostjo pri »neubogljivem« ministru popravil vtis neavtoritativnega in neodločnega predsednika vlade. Potešil je tudi apetite dela opozicije.
Vprašanje, ki se še poraja v zvezi z razrešitvijo ministra, je tudi, kaj bo z Vebrovo politično prihodnostjo. Resda se vrača v poslanske klopi, a po naših informacijah se stranka SD boji, da bo svoj osebni odnos in odnos stranke do Cerarja Veber še bolj zaostroval. Zato tudi ne presenečajo informacije, da si je vodstvo SD prizadevalo, da Veber odstopi tudi kot poslanec. V zameno za to naj bi mu ponujali celo tolažilno nagrado – mesto veleposlanika, ki pa ga je očitno zavrnil.
