»Podatke o tem, kdo bi lahko bil izpostavljen, dobimo od obolelega in zdravstvene službe, ki nam posreduje seznam oseb, ki so bile denimo hkrati z obolelim pri določenem zdravniku oziroma v isti ambulanti in čakalnici. Lahko gre za nekaj oseb ali tudi več deset ljudi,« pravi vodja področja za nalezljive bolezni v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje v območni enoti Novo mesto Marta Košir.
Registra vseh cepljenih pri nas ni, tako da skušajo podatke o cepljenju dobiti od posameznikov, ki lahko to preverijo v svojih cepilnih knjižicah ali v zdravniškem kartonu. Osebam, ki so bile do zdaj cepljene z enim odmerkom cepiva, priporočajo ponovitev cepljenja s še enim odmerkom čim prej po izpostavitvi. Pri osebah, ki sploh niso bile cepljene, pa svetujejo cepljenje z dvema odmerkoma cepiva z enomesečnim presledkom. Cepljenje proti ošpicam je v takšnem primeru brezplačno.
V do zdaj obravnavanih primerih na Dolenjskem so za ošpicami zboleli odrasli, ki so se najverjetneje okužili v Bosni, kjer imajo epidemijo ošpic že od lanskega leta, ali na Hrvaškem, kjer so tudi precej pogoste. »Ljudi, ki bi lahko prišli v stik z obolelim, povabimo na razgovor, da preverimo, kako je z njihovo zaščito. Če zaščita ni zadostna, svetujemo dodatno cepljenje. Nič ni narobe, če se cepi oseba, ki je že bila cepljena, pa tega nima dokumentiranega. Odziv je večinoma dober,« pravi Koširjeva.
Precepljenost proti ošpicam je sicer na območju Dolenjske okoli 95-odstotna, kar po besedah Koširjeve predstavlja zadovoljivo raven zaščite pred izbruhom te bolezni, nevarnost pa lahko predstavljajo skupine, znotraj katerih je ta raven nižja.
Najprej pokličite zdravnika
V Nacionalnem inštitutu za javno zdravje svetujejo osebam, pri katerih bi se pojavili bolezenski znaki, podobni ošpicam, naj ostanejo doma in se najprej po telefonu posvetujejo s svojim zdravnikom o nadaljnjih ukrepih. Ošpice so namreč zelo nalezljive in se virus še do dveh ur zadržuje v zaprtem prostoru, zato je pomembno, da je zdravstvena služba na sprejem takega bolnika pripravljena, saj se na ta način lahko prepreči nadaljnje širjenje okužbe, opozarjajo.
Ošpice so akutna virusna bolezen, za katero so značilni vročina, kašelj, nahod, vnetje veznic in značilen izpuščaj. Ta se pojavi od tretjega do sedmega dneva bolezni najprej na obrazu, nato se razširi po telesu, traja pa od štiri do sedem dni. Zapleti bolezni se lahko kažejo kot vnetje srednjega ušesa, pljučnica, driska in vnetje možganskega tkiva. Smrtni izid bolezni je relativno redek. Inkubacijska doba pri ošpicah znaša okoli deset dni. Bolniki postanejo kužni štiri dni pred pojavom izpuščaja in ostanejo kužni do štiri dni po pojavu izpuščaja.
Ošpice se prenašajo kapljično po zraku, z neposrednim stikom z izločki dihal okužene osebe, redkeje s posrednim prenosom prek sveže onesnaženih predmetov. Ošpice so sicer ena najbolj kužnih nalezljivih bolezni.
