Istospolna usmerjenost obstaja, odkar obstaja človek. To ni nekaj, kar si oseba izbere. To ni nekaj, za kar bi se človek odločil. Tako kot heteroseksualna oseba čuti naklonjenost do nasprotnega spola, povsem enako homoseksualna oseba čuti naklonjenost do svojega spola. Gre za naravna čutenja posameznika, ki jih ni mogoče spremeniti. Tako preprosto je.
V državah, kjer so podobni zakon že sprejeli, se ni zgodilo nič od ustrahovanja.
Dolga stoletja se je ta manjšina ljudi morala skrivati pred javnostjo. Bili so kaznovani zaradi svojega naravnega čutenja, bili so kaznovani zaradi ljubezni. In še danes – v 21. stoletju, ko naj bi bili napredna družba, ki je opravila z diskriminacijo – slišimo takšne in drugačne predsodke, ki kažejo na nestrpnost nekaterih posameznikov v naši družbi.
Žal so bile tovrstne besede včeraj izrečene tudi v državnem zboru. Včeraj sta namreč potekala razprava in sprejemanje zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Slednji predstavlja zgodovinski mejnik na področju izenačevanja pravic manjšine istospolno usmerjenih pri nas. S tem zakonom bodo namreč izenačene pravice heteroseksualnih in homoseksualnih parov. S tem zakonom bodo homoseksualni pari dobili pravice, ki so jim bile do zdaj odrečene.
Mednje na primer spadajo pravica do odsotnosti z dela ob bolezni partnerja, pravica do nadomestila dohodka za nego družinskega člana, pravica do zdravstvenega zavarovanja po partnerju in druge. Vseh teh pravic istospolno usmerjeni pari do zdaj niso imeli.
Nestrpna desnica
Ob sprejemanju zakona smo včeraj med parlamentarci iz vrst NSi in SDS slišali kar nekaj absurdnih izjav pa tudi nekaj takšnih, ki so bile same sebi nasprotujoče. Za trenutek se je zdelo, da jih najbolj moti sprememba poimenovanja moža in žene v oseba ena in oseba dva.
Nekaj krepkih je bilo izrečenih na to, da zakon ne dovoljuje posvojitev otrok starim staršem. Ob tem je treba poudariti, da tega novi zakon ni ukinil, ampak je v tem delu le obdržal besedilo prejšnjega zakona. Poleg tega obstaja posvojitveni postopek, v sklopu katerega se odloči, kdo lahko posvoji otroka, in nedvomno sta v primeru smrti obeh staršev med prvimi v vrsti za posvojitev takega otroka tudi stara starša.
Sprejetje zakona so tako včeraj z mnogimi zavajajočimi trditvami poskušali preprečiti na politični desnici. A le zakaj, ko pa se s sprejetjem tega zakona nikomur ničesar ne odvzema, temveč se tistim, ki so bili do zdaj diskriminirani, le daje pravice, ki jih je večina državljanov že imela.
Burno pa je bilo tudi pred državnim zborom, kjer se je zbralo nekaj ljudi, ki so pozivali proti sprejetju tega zakona. Za trenutek je bilo občutiti, kot da smo na verskem zborovanju. Slišali smo lahko, da bo zaradi tega slovenstvo izumrlo, da dva, ki sta nezmožna reprodukcije, ne moreta biti v zakonski skupnosti, in podobno. Veliko nestrpnega govora torej.
Pred državnim zborom smo ujeli Aleša Primca, enega od organizatorjev shoda pred parlamentom, ki je na vprašanje, kaj bodo storili po sprejetju zakona, odgovoril le: »Otom-potom.«
Kljub mnogim grožnjam nasprotnikom zakona pa je treba poudariti, da se v državah, ki so takšen zakon že sprejele, teh je v Evropi 12, nič od zagroženega ni zgodilo. Le življenje peščice ljudi je lepše in lažje. Navsezadnje gre za ljubezen.