Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (krajše Država SHS) je bila država konfederalnega tipa, ki je nastala 29. oktobra 1918 in je obsegala ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-Ogrske. Prvi korak k temu je bil prav dogovor med slovenskimi in hrvaškimi strankami, ki se je zgodil na današnji dan. Država je sicer obstajala le do združitve s kraljevino Srbijo 1. decembra 1918.
5. in 6. oktobra 1918 je bil v Zagrebu ustanovljen Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov. V sprejetem pravilniku je poudaril, da je »politični predstavnik vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki žive v Hrvaški in Slavoniji z Reko, v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, Istri, Trstu, Kranjski, Goriški, Štajerski, Koroški, Bački, Banatu, Baranji, Medžimurju in po ostalih krajih jugozahodne Ogrske«. Narodnemu svetu je formalno načeloval Anton Korošec, v njegovi odsotnosti pa sta ga vodila Svetozar Pribičević in dr. Ante Pavelić.
Avstro-Ogrska je oktobra antanti v zameno za premirje ponudila avtonomijo za slovanske narode v državi, kar pa je predsednik ZDA Woodrow Wilson zavrnil. Narodni svet je na podlagi te zavrnitve 21. oktobra zahteval brezpogojno samoodločbo. Po porazu Avstro-Ogrske in centralnih sil sta hrvaški sabor v Zagrebu in ljudski shod v Ljubljani 29. oktobra razglasila narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne Države Slovencev, Hrvatov in Srbov s središčem v Zagrebu. 31. oktobra je bila v Ljubljani ustanovljena Narodna vlada SHS. Ta je bila najvišji zakonodajni in upravni organ v Sloveniji. 1. novembra je Narodni svet za Štajersko povišal Rudolfa Maistra v generala in mu poveril poveljstvo na slovenskem Štajerskem. 23. novembra so slovenske enote razorožile nemške brambovce v Mariboru.
Nevarnost s strani Italije, ki je v skladu z londonskim paktom zasedla Primorsko in Istro ter dele Dalmacije, in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo, izražen že s Krfsko deklaracijo, sprejeto 20. junija 1917 v izgnanstvu na Krfu, je povzročila 1. decembra 1918 združitev Države SHS s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev s prestolnico v Beogradu.
Poudarek na sliko: Narodnemu svetu je formalno načeloval Anton Korošec.
Dogodki na današnji dan
493 – Teodorik Veliki premaga Odoakra in ustanovi državo s prestolnico v Ravenni
1857 – Francija in Združeno kraljestvo napovesta vojno Kitajski
1878 – Bolgarija postane neodvisna država
1918 – Avstrija, Nemčija in Rusija podpišejo sporazum v Brest-Litovsku
1918 – predstavniki slovenskih in hrvaških strank v Zagrebu sklenejo dogovor o Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov
1924 – Atatürk odpravi kalifat v Turčiji
1942 – britanske oborožene sile začnejo napadi Diego-Suarez
1943 – začetek bitke na Neretvi
1944 – zavezniško letalstvo bombardira Rim
1960 – Laurean Rugambwa postane prvi afriški in temnopolti kardinal
1980 – v Limi se začne prvi svetovni kongres Indijancev
Rojstva na današnji dan
1520 – Matija Vlačić Ilirik – Matthias Flacius Illyricus, hrvaški reformator
1709 – Andreas Sigismund Marggraf, nemški kemik
1805 – Jonas Furrer, švicarski politik
1823 – Gyula Andrássy, madžarski državnik
1831 – George Mortimer Pullman, ameriški izumitelj
1879 – Jožef Klekl, madžarski slovenski katoliški duhovnik, zgodovinopisec in novinar
1888 – František Langer, češki zdravnik, pisatelj
1928 – France Križanič, slovenski matematik
1935 – Michael Walzer, ameriški filozof
1962 – Jackie Joyner-Kersee, ameriška atletinja
Smrti na današnji dan
1033 – Kunigunda Luksemburška, žena rimsko-nemškega cesarja Henrika II., svetinca
1302 – Roger-Bernard III., grof Foixa, knez Andorre, trubadur
1703 – Robert Hooke, angleški fizik, zdravnik
1706 – Johann Pachelbel, nemški skladatelj, organist
1768 – Nicola Antonio Giacinto Porpora, italijanski skladatelj, učitelj petja
1806 – Heinrich Christian Boie, nemški pesnik
1824 – Giovanni Battista Viotti, italijanski violinist, skladatelj
1855 – Robert Mills, ameriški arhitekt
1987 – David Daniel Kaminsky – Danny Kaye, ameriški filmski igralec
1993 – Carlos Montoya, špansko-ameriški kitarist
2004 – Drago Svetina, slovenski častnik, pilot
