V Rusiji, ki je Krkin največji trg, so lani prodali za 282 milijonov evrov izdelkov, kar je pet odstotkov manj kot leta 2013. Še slabše je šlo Krki v Ukrajini, kjer je prodaja upadla za 18 odstotkov. »V tistem delu Ukrajine, kjer vladajo izredne razmere, prodajnih aktivnosti praktično nismo vršili, gre pa za območje, na katerem živi od sedem do osem milijonov ljudi,« pravi predsednik uprave novomeške farmacevtske družbe Jože Colarič. Kljub temu pa je Krka v Ukrajini svoj tržni delež povečala s treh na dobre 3,5 odstotke.
V Krki so lani za naložbe namenili 174 milijonov evrov.
Kljub težavam v Rusiji in Ukrajini pa v Krki o morebitnem odhodu s trga ne razmišljajo. »Ruska federacija je velika država s 145 milijoni prebivalcev in razmeroma slabo razvito farmacevtsko industrijo. Res je, da imajo izvrstno vesoljsko tehnologijo, a to ne pomeni, da bodo svoje prebivalce odpeljali drugam in da ti v prihodnosti ne bodo več zbolevali. Razmišljati o umiku s tega trga je za nas bogokletno. Nasprotno, svojo prisotnost in tržni delež moramo še povečati. Avgusta 1998, ko je v Rusiji prišlo do krize, so se številni proizvajalci umaknili, kar smo mi takrat toplo pozdravili. Danes o odhodu ne razmišlja nihče. Krivulja prodaje je res sinusoida, a ta nenehno raste,« je o razmerah na največjem trgu povedal Colarič.
»Dejstvo je tudi, da imamo v Rusiji svojo tovarno Krka Rus, v kateri smo lani proizvedli 30 odstotkov celotne prodaje v Rusiji, kar nam gre zelo v prid. Duma bo namreč v kratkem sprejela ukrep, da tam, kjer se bosta za tenderski posel potegovala najmanj dva domača proizvajalca, tuji proizvajalci ne bodo mogli prodajati. In Krka Rus je domača firma, sicer s stoodstotnim kapitalom Krke, a vseeno je to rusko podjetje,« poudarja Colarič.
V Krki sicer pričakujejo stabilizacijo ruskega rublja, po velikem padcu ob koncu lanskega leta pa trenutno že beležijo tudi pozitivne tečajne razlike. »Pomagale bi tudi višje cene nafte in naftnih derivatov, a na to ne moremo vplivati. Dejstvo ostaja, da bomo morali v prihodnjih letih izdelati in prodati bistveno več izdelkov,« pravi prvi mož Krke.
V skupini je 11.000 zaposlenih, več kot pol v tujini.
Podoben padec kot v vzhodni Evropi – štiriodstoten, kjer so lani ustvarili 408 milijonov evrov, je skupina Krka zabeležila tudi v srednji Evropi, kjer so pridelali 273 milijonov evrov. Težave so imeli predvsem zaradi varčevalnih ukrepov na Češkem, na ključne poljskem trgu pa so zabeležili rast. Zmagovalka lanskega leta je tako zahodna Evropa, kjer so prodajo povečali za 11 odstotkov in je presegla četrt milijarde evrov. »To je plod dolgoletnih prizadevanj, nadaljevanje tega trenda pa pričakujemo tudi letos,« pravi Colarič. V Sloveniji, kjer Krka ustvari le še sedem odstotkov svojih prihodkov, je prodaja padla za desetino.
V Krki so lani za naložbe namenili 174 milijonov evrov. Največji delež so namenili dokončanju tovarne Notol 2 na lokaciji v Novem metu, kjer so pred dvema tednoma tudi zagnali proizvodnjo. Trenutno tovarna deluje s kapaciteto ene milijarde tablet na leto, v naslednjih mesecih pa jo nameravajo z nabavo dodatnih linij povečati na štiri ali pet milijard. Lani so zagnali tudi nov obrat za proizvodnjo učinkovin v Krškem, maja pa bodo začeli zemeljska dela za razvojno-kontrolni center 4, ki bo stal dobrih 50 milijonov, končali pa ga bodo v naslednjih dveh letih. V skupini je 11.000 zaposlenih, več kot pol v tujini.
