Zatožna klop ljubljanskega okrožnega sodišča je včeraj znova samevala. Na njo bi morala sesti 49-letna Alenka Martinc iz Krškega z začasnim naslovom v Kamniku, ki jo organi pregona preganjajo zaradi poskusa preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi. Ker je Martinčeva v psihiatrični kliniki, se naroka ni udeležila. Preden bi morala sesti na zatožno klop, je sodnica zavrtela telefonsko številko Psihiatrične klinike Ljubljana v želji, da vpraša tamkajšnje pristojne, ali je Krčanka sposobna spremljati obravnavo, vendar pri tem ni bila uspešna. So se pa na tamkajšnji kliniki obvezali, da bodo v kratkem odgovorili na vprašanja sodišča.
Da Alenka Martinc ni stopila pred sodnico, ni bilo prvič. Sodišče jo je že nekajkrat vabilo in celo policisti so jo pospremili do hrama pravice, a kaj ko potem ni želela mimo varnostnikov.
Tožilstvo za Alenko Martinc predlaga ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, saj ocenjuje, da je bila v času kaznivega dejanja neprištevna zaradi vinjenosti, na njeno vedenje pa je močno vplivala tudi osebnostna motna. Da Alenka Martinc ni stopila pred sodnico, ni bilo prvič. Sodišče jo je že nekajkrat vabilo in celo policisti so jo pospremili do hrama pravice, a kaj ko potem ni želela mimo varnostnikov. Martinčeva je tudi veljala za pogrešano osebo, o čemer so policisti v začetku februarja obvestili javnost. Da je pogrešana, so menda prijavili v ljubljanski psihiatrični kliniki, od koder naj bi jo odpustili, a se ni vrnila niti v Krško niti v Kamnik. Na srečo so jo potem čez nekaj dni našli živo in nepoškodovano.
Policistko udarila po roki
Martinčeva si je z nedostojnim vedenjem 29. marca 2010 do policistov prislužila očitek, zaradi katerega jo zdaj vabijo na sodišče. Kot je včeraj opisovala na prostoru za priče policistka Klavdija, ki je imela bližnje srečanje z Alenko Martinc, sta s kolegom prejela obvestilo, da voznik punta v okolici Domžal vijuga po cesti, zaradi česar obstaja nevarnost, da bo povzročil nesrečo. Kmalu sta zagledala opisani avto in voznico zaustavila na avtobusni postaji pri trzinski industrijski coni. Tam pa so se začela pregovarjanja. Voznica, iz katere je vel zadah po alkoholu, sprva ni hotela iz avta in niti izročiti dokumentov, negodovala pa je tudi glede preizkusa alkoholiziranosti. Ko ji je policistka le dala alkotest z ustnikom, je malo pihnila, a premalo, da bi bil viden kakšen rezultat. Potem je naenkrat mahnila policistko po roki in se hvalisala, da obvlada borilne veščine. Njeno vročo kri je policistka umirila s strokovnim prijemom, nato pa jo je s svojim kolegom v modrem odpeljala na strokovni pregled na inštitut za sodno medicino. Med vožnjo je bila voznica precej gostobesedna in ni izbirala grdih besed za policistko, medtem ko je pri policistu ubrala povsem drugačne note. Izustila je, da je simpatičen in da ga vabi na kavo.
Da je pogrešana, so menda prijavili v ljubljanski psihiatrični kliniki, od koder naj bi jo odpustili, a se ni vrnila niti v Krško niti v Kamnik. Na srečo so jo potem čez nekaj dni našli živo in nepoškodovano.
Toksikološka preiskava je razkrila, da sta policista ustavila močno vinjeno voznico in verjetno tudi s tem preprečila najhujše na cesti, saj je imela Martinčeva v sebi kar 2,11 promila alkohola. Še preden so ji odvzeli kri, so jo vprašali, ali je kaj pila. Njen odgovor se je glasil, da sploh ne pije. S tem se nevšečnosti za Martinčevo niso končale. Kmalu po dogodku je njen mož policistom dejal, da leži poškodovana v kliničnem centru, udarce pa naj bi ji zadala ravno policistka Klavdija na domžalski policijski postaji. Njegove besede je policistka zanikala, rekoč, da Martinčeva sploh ni prestopila praga te policijske postaje.
