Med letoma 1993 in 2006 je bančne račune pri banki HSBC v Švici odprlo tudi 13 ljudi, ki so povezani s Slovenijo. Od tega jih ima pet slovenski potni list oz. državljanstvo. Skupaj imajo na 26 računih približno 24,5 milijona dolarjev, je razvidno s spletne strani ICIJ. Kdo so te osebe, konzorcij ne razkriva.
Podatki, ki so jih analizirali novinarji iz Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev (ICIJ) s sedežem v Washingtonu, kažejo, da so imeli pri britanskem bančnem velikanu HSBC odprte račune mednarodni kriminalci, skorumpirani gospodarstveniki, politiki in zvezdniki.
HSBC je največja evropska banka in druga največja banka na svetu, merjeno po obsegu bilančne vsote. Podatki razkrivajo, kako so bančni uslužbenci strankam pomagali skriti denar.
Iz HSBC so danes sporočili, da so leta 2008 začeli z radikalnim prestrukturiranjem, da bi preprečili uporabo svojih storitev za namene utaje davkov ali pranja denarja. Medtem so številne bančne račune s seznama že zaprli.
Na seznamu je vrsta nekdanjih in sedanjih politikov iz Velike Britanije, Rusije, Indije in številnih afriških držav, Savdske Arabije, Bahrajna ter jordanske in maroške kronane glave. Med njimi je mogoče najti sorodnike in člane vlade sirskega predsednika Bašarja al Asada, nekdanjega egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka in nekdanjega kitajskega premierja Li Penga.
Zapiski v datotekah kažejo, da so se uslužbenci HSBC zavedali namere strank, da ohranijo denar skrit pred nacionalnimi organi. Največji posamični znesek na razkritih računih pri HSBC je dve milijardi dolarjev.
"HSBC je imela koristi od poslovanja s trgovci z orožjem, ki dobavljajo bombe otroškim vojakom v Afriki, preprodajalci s krvavimi diamanti in ostalimi mednarodnimi odpadniki," je ICIJ zapisal v poročilu.
Preiskavo je opravilo več kot 140 novinarjev iz 45 držav v sodelovanju s francoskim časnikom Le Monde, britanskima medijema BBC in The Guardian, ameriškim programom 60 Minutes, nemškim časopisom Süddeutsche Zeitung ter več kot še 45 ostalimi mediji.
ICIJ je javnost razburil že konec lanskega leta z afero Luxleaks, ko je razkril več sto primerov, v katerih so se mednarodni koncerni v Luksemburgu izogibali plačevanju davkov.
