Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, ki ga je začelo na zahtevo varuha človekovih pravic, v celoti razveljavilo ureditev uklonilnega zapora. Odločilo je tudi, da se ustavijo vsi postopki odločanja o uklonilnem zaporu, ki do objave odločitve ustavnega sodišča še niso bili končani.
Zakonodajalec bo sedaj moral uklonilni zapor, če bo pri njem vztrajal, urediti na novo, tako da bo njegova ureditev upoštevala jamstva, ki jih zagotavlja ustava.
Ustavno sodišče je za odločitev glede zakona o prekrških potrebovalo kar nekaj časa. Predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič je danes ob robu slavnostne seje sodišča pojasnil, da zato ker ta zakon ni bil obravnavan kot prednostna zadeva. Ko je prišel na vrsto, pa so ga hitro rešili, je dodal.
Čeprav gre pri tem za vprašanje odvzema prostosti, Mozetič pravi, da ga ne gre enačiti z zaporom. Tisti, ki je bil dolžan plačati določeno kazen in mu je zaradi tega grozil uklonilni zapor, je imel možnost to globo tudi poravnati ali se je lahko odločil za delo v javno korist. Če pa ni imel sredstev, je zakon že zdaj predvideval, da je lahko ugovarjal zaradi tega vzroka.
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer odločitev ustavnega sodišča pozdravlja, čeprav je prišla po več kot dveh letih. Po njenih besedah je šlo za prehud poseg in grožnjo, da bo nekdo, če ne bo uspel plačati globe, šel v zapor. Ni pa med prekrški predvidene sankcije v obliki zapora, je poudarila neustavnost ureditve. Po njenem mnenju bi morala država na drug način doseči plačilno disciplino tistih, ki so kaznovani z globo.
Klemenčič te odločitve ustavnega sodišča ne le spoštuje, ampak je bil nad njo tudi iskreno navdušen. Že sam je namreč napovedal resen premislek o tej ureditvi. Na ministrstvu ne razmišljajo o drugačni ureditvi uklonilnega zapora. Z ministrstvom za finance bodo pogledali, kako bi z alternativnimi ukrepi zagotovili učinkovito izplačevanje glob.
Na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij so za STA pojasnili, da je bilo 17. decembra v zavodih za prestajanje kazni zapora 14 oseb v uklonilnem zaporu. Skladno z odločitvijo ustavnega sodišča so vse iz zapora že izpustili, saj za njihovo zadrževanje v zaporu ni bilo več pravne podlage.
Število uklonilno zaprtih se po letih razlikuje. Od uveljavitve tega instituta leta 2005 so jih največ obravnavali leta 2011, in sicer 1816, od takrat pa beležijo upadanje števila te kategorije zaprtih oseb. Letos so jih obravnavali 637.
Leta 2013 je uklonilni zapor v celoti (30 dni) prestalo 266 oseb, kar je bilo 24 odstotkov vseh uklonilno zaprtih. Med odpuščenimi jih je globo plačalo 460 oziroma 41 odstotkov. Precejšen del uklonilno zaprtih pa je bil odpuščen na podlagi predloga direktorja zavoda za prestajanje kazni zapora.
Na njegov obrazložen predlog je lahko namreč sodišče po zakonu o prekrških odločilo, da se uklonilni zapor ne izvrši in se globa prisilno izterja, če osebne okoliščine na strani storilca kažejo na to, da izvršitev uklonilnega zapora ne bi bila v skladu z njegovim namenom. Takih primerov je bilo 342 oziroma 30 odstotkov. Med osebami, ki so nastopile uklonilni zapor, je večino privedla policija.
