Finančno ministrstvo je občinam že pred današnjim sestankom posredovalo predlog novele zakona o izvrševanju proračunov za letošnje in prihodnje leto, iz katerega izhaja, da bi se v letu 2015 izdatki državnega proračuna znižali za 92,5 milijona evrov. Povprečnina, ki je namenjena za financiranje zakonsko predpisanih nalog občin, se s predlagano novelo niža. Z zakonom o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015 je bila za letos povprečnina namreč določena v višini 536 evrov, za prihodnje leto v višini 525 evrov. Predlog novele zakona pa povprečnino za prihodnje leto znižuje na 494 evrov. Občinam, katerih prihodki presegajo primerno porabo, pa bi v tem letu prihodki od dohodnine pripadali samo do višine primerne porabe. Občinam se iz državnega proračuna v letu 2015 ne bi zagotavljalo sredstev za sofinanciranje investicij, razen za sofinanciranje tistih projektov, ki so že v teku in za katere imajo občine že sklenjene pogodbe z izvajalci.
Dodatno zadolževanje
Z novelo zakona pa bi jim omogočili dodatno zadolževanje v primeru zagotavljanja lastnega deleža pri investicijah, sofinanciranih iz evropskih sredstev. Vendar to zadolževanje ne bi smelo preseči najvišjega možnega zadolževanja za več kot štiri odstotke. A kot pravi predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj, so z jemanjem likvidnosti občine vse bolj stisnjene v kot, ko niso več sposobne vračati kreditov, banke pa jim jih niso več pripravljene dajati. V občinah so preračunali, da bi se jim ob upoštevanju vseh predvidenih ukrepov sredstva zmanjšala za več kot sto milijonov evrov. Ob tem da je, kot opozarjajo, že v letošnjem letu razkorak med povprečnino in tistim, kar bi jim po zakonu o financiranju občin pripadalo za izvajanje obveznih nalog, 200 milijonov evrov.
Izvajanje nalog bo neizvedljivo, če se bodo znižali tudi stroški
Skupnost občin Slovenije (SOS) je predstavnikom ministrstva danes izročila tudi nabor zakonsko zavezujočih nalog in pristojnosti slovenskih občin, ki jih določa kar 282 zakonov. Kot so zapisali na svoji spletni strani, bo izvajanje teh nalog neizvedljivo, če bo vlada vztrajala pri predvidenem znižanju sredstev. Zato so občine vlado tudi pozvale, da poišče rešitve, s katerim bi se jim ob napovedanem zmanjšanju sredstev po drugi strani znižali tudi stroški. A na podlagi opravljenih pogovorov - pred tednom dni so se na to temo sestali s predstavniki resornih ministrstev - pri sedanjem naboru rešitev večjih finančnih učinkov ne vidijo, ampak gre bolj za odpravljanje administrativnih ovir, pravi Smrdelj. Kot pojasnjuje, je bilo namreč na sestanku minuli petek jasno povedano, da vlada ne bo predlagala ukrepov, ki bi imeli za posledico višek zaposlenih v javnem sektorju, da se torej standardov in normativov ne bo spreminjalo, glede na dogovor s sindikati javnega sektorja pa bodo tudi plače ostale na ravni letošnjega leta. Na današnjem sestanku so jim predstavili še nekatere ukrepe, dogovor pa je, da v združenjih občin do torka, ko se vnovič sestanejo, pripravijo svoj predlog. Upajo, da jim bo vladna stran prisluhnila. V SOS pa so že poudarili, da bodo vztrajali, da višina povprečnine ostane na enaki ravni kot letos. Novela zakona bo sicer dala tudi državi možnost dodatne zadolžitve ob koncu leta, in sicer do višine zahtevkov za povračilo sredstev evropske kohezijske politike, ki so bili v tekočem letu posredovani Evropski komisiji, a še ne tudi povrnjeni. Za toliko se bo lahko ob koncu leta povečal tudi proračunski primanjkljaj. Z njo bi določili še letni dodatek za upokojence, ob upoštevanju da bo Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja za ta namen zagotovila 19 milijonov evrov. Prihranke pa bi iskali tudi v znižanju nagrad članom Slovenske akademije znanosti in umetnosti, in sicer v višini približno 880.000 evrov.
