»Do srednje šole sem bil običajen najstnik, sicer z nizko samopodobo, saj sem bil malo bolj okrogel. Na ta račun sem slišal marsikatero opazko, počutil sem se diskriminiran, izoliran, a sem to nekako uspešno prenašal. Tako sem vsaj mislil. Potem pa se mi je ob prehodu v srednjo šolo popolnoma spremeni svet,« je povedal danes skoraj 26-letnik. Razložil je, da je bil prihod v nov sistem izobraževanja in novo socialno okolje zanj hud šok. Vrstniki so bili namreč bolj zbadljivi. »Še dodatno sem se zredil in moja samopodoba je bila na psu. Nezadovoljstvo je naraščalo, pritisk okolice tudi in sledilo je še več prenajedanja, saj sem, danes to vidim, svojo notranjo bolečino 'prekrival' s hrano. Ta mi je dala vsaj trenutni občutek ugodja.« Martin je dodal, da je bil na vrhuncu stiske težak skoraj 130 kilogramov. »Nižal se je tudi učni uspeh, doma so se začeli krhati odnosi. Počutil sem se, kot da ne bom zmogel niti dneva več. Uteho sem, poleg hrane, našel še v računalniku. Svetovni splet in igrice ter druge vsebine, ki jih ponuja, so me zasvojile. Za računalnikom sem preživel tudi po deset ur na dan, ob tem pa ves čas še jedel. V najhujši fazi zasvojenosti, preden so me starši odpeljali v center za zdravljenje odvisnosti, sem imel že telesne odzive oziroma tako hude abstinenčne krize, ker so starši omejevali vnos hrane in uporabo računalnika, da so spominjale na tiste pri mamilih,« je svojo zgodbo iskreno z nami delil Martin.
Že tri leta se uspešno bori z zasvojenostjo, a pravi, da ga čaka še dolga pot. Pri kemičnih zasvojenostih se za doseganje omamnega stanja zlorablja alkohol, nikotin, zdravila, heroin, marihuano in drugo, pri nekemičnih pa televizijo, računalniške igrice, družabna omrežja, hrano, telefone … »Obe vrsti imata enake fizične in psihične procese, mehanizmi so si podobni,« je povedal Miha Kramli, vodja ambulante za zdravljenje odvisnosti v Novi Gorici. Dodal je skrb vzbujajoče podatke: »Če je bila statistika kemičnih in nekemičnih zasvojencev prejšnja leta še približno enakovredna, je letos prvič v dvajsetih letih obstoja Centra za zdravljenje odvisnosti v Novi Gorici zaznati porast nekemičnih zasvojenosti,« je Kramli pojasnil in dodal, da se med takšnimi zasvojenci pojavljajo že desetletniki. »Problem niso računalniki kot taki, ampak tisto, kar ponujajo, in nediscipliniranost uporabnika. Naučiti se moramo pravilne uporabe. To pomeni, pravilno odmeriti čas za dejavnosti na napravi. Uro ali dve na dan je dovolj, ko govorimo o mladostnikih. Odrasli lahko tudi več, vendar mora slediti enako število ur fizične aktivnosti,« je svetoval Kramli.
»Do srednje šole sem bil običajen najstnik, sicer z nizko samopodobo, saj sem bil bolj okrogel. Na ta račun sem slišal marsikatero opazko.« Martin
Problem so tudi dostopi mladostnikov do pornografskih strani. »Prezgodnji stik s spolnostjo na internetu človeka spodbuja k razuzdanosti,« je razložil Miha Kramli. Priporoča, naj bodo starši kar strogi do svojih otrok pri odrejanju časa, preživetega za računalnikom. Pa tudi izbira vsebin naj bo varna.
Direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Koper Milan Krek je povedal, da se v Sloveniji razvija mreža centrov za zdravljenje. »Iz obstoječih centrov za zdravljenje zasvojenosti po državi si želimo razviti mrežo, ki bo pomagala ljudem. V nekaj letih bi lahko prišlo do realizacije. To pomeni tudi pridobitve ustreznih kadrov in licenc. Odvisnost je področje, na katerem nikoli ne smeš zaspati. Trudimo se, da nadgrajujemo in širimo mehanizem pomoči zasvojenim,« še pojasni Krek.
