»Sem Majda Celan, rojena sem 21. decembra 1957 v Mariboru. V tem mestu sem končala trgovsko šolo in se zaposlila kot trgovka v takratnih trgovskih podjetjih Kvik in Tima. Nazadnje sem bila zaposlena v baru Flaška in tam so se začele moje težave,« pove Celanova in doda, da živi na robu, pristojne službe, od katerih povsem upravičeno pričakuje pomoč, pa gledajo vstran.
Celanovi, ki živi v pritličnem stanovanju, grozi tudi deložacija.
Zbolela je za neozdravljivo cirozo jeter in si med hospitalizacijo še zdrobila kolk. »Operacija se ni iztekla najbolje in komisija za invalidnost mi je priznala 1. stopnjo s 70-odstotno okvaro. Zapletlo se je v Ljubljani, kjer je revizijska komisija ocenila, da moje zdravljenje ni končano, zato tudi ni podalo ustreznega mnenja o moji telesni okvari. In vse prošnje, ki sem jih pisala na pristojno socialno službo, so naletele na gluha ušesa, medtem ko sem edino tolažbo, tako moralno kot materialno, našla v prijatelju,« pojasnjuje sogovornica.
V letu 2010 je morala zaradi končanega denacionalizacijskega postopka po 30 letih zapustiti stanovanje, a ji je prisluhnil prijatelj in ji, za razmeroma visoke stroške, ponudil streho nad glavo v vrtni hišici v Selnici ob Dravi. »Aprila 2012 sem prišla v Preradovičevo, kjer sem še danes, a tudi tukaj so precejšnji stroški. Brez poroštva si stanovanja nisem mogla privoščiti, prav zaradi tega pa sem tudi izgubila pravico za socialno pomoč. Iz Centra za socialno delo (CSD) Maribor mi kar naprej sporočajo, da do pomoči nisem upravičena, saj zame skrbi prijatelj, ki je tudi sam invalid 3. stopnje. Njegovo nadomestilo znaša 366 evrov, zato je, žal, tudi njemu prekipelo in se je odselil,« razlaga Celanova, ki mesečno prejema okoli 400 evrov, kar ji ne zadošča za položnice in preživetje. Še najbolj jo prizadene, da tamkajšnje socialne delavke, kot je prepričana, raje verjamejo anonimnim telefonskim klicem, zaradi katerih menijo, da še vedno živi s prijateljem. Pa ni tako, poudarja, zato je ostala brez zdravstvenega zavarovanja, daljše poti pa lahko premaguje zgolj z invalidskim vozičkom.
Zgodbo smo preverili na CSD Maribor - kaj so nam odgovorili, si preberite v današnji tiskani izdaji časopisa Svet24!
