Novice Svet24

Če dogovora ne bo, predpostavljajo, da se je vlada že odločila za interventni zakon, je dejal predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Štrukelj. V tem primeru pa bi sledilo oblikovanje stavkovnega odbora in pripravljanje na aktivnosti za preprečitev tega zakona, torej na stavko v javnem sektorju.

A najprej bodo po Štrukljevih besedah počakali, kaj "ima vlada v pogajalski torbi". Sklepajo, da so na vrhu koalicije v nedeljo zvečer izoblikovali nek vmesni predlog, a če bo ta vmesen v smislu razpolavljanja doslej pričakovanega dodatnega prihranka, potem dvomi, da bi na tej točki prišlo do dogovora.

Je pa Štrukelj danes ugotavljal, da so izjave po nedeljskem sestanku "več prikrivale, kot razkrivale". Kot je dejal, je bil nedvomno prisoten element pripravljenosti, da pride do dogovora; ali ima to za seboj tudi vsebinske odločitve ali je šlo zgolj za oblikovanja vtisa, da je vlada pripravljena na dogovor, na pogajanjih pa bo vztrajala v bližini tistega, kar je ponudila prejšnji teden, pa bodo videli.

Če dogovora ne bo, bo v sredo ob 15. uri na Gregorčičevi ulici v Ljubljani pred poslopjem vlade protestni shod, ki bo predvidoma trajal dve uri. Po Štrukljevih besedah bo "namenjen predvsem jasni fizični demonstraciji nestrinjanja z zniževanjem plač in drugih prejemkov v javnem sektorju in seveda temu, da vlado odvrne od poskusa, da bi po petih letih ponovno šli v zniževanje materialnega položaja javnih uslužbencev".

Je pa po Štrukljevih besedah danes, tudi glede na roke, ki jih je minuli teden predstavila vladna stran, verjetno skrajni rok za dogovor. Sedaj veljavni ukrepi namreč s koncem leta prenehajo veljati, tako da smo po njegovih besedah zelo blizu rokom, ki so potrebni za uzakonitev dogovora.

Na vprašanje, ali bi bili sindikati pripravljeni popustiti, če bi vlada terjala na primer dodatnih 25 ali 30 milijonov evrov, je odvrnil, da odgovor ta trenutek ni mogoč, saj "slika v celoti ni jasna". A je ob tem ponovil, da je bil njihov "vzemi ali pusti" predlog v četrtek zadnji pogajalski predlog in če bo vlada vztrajala in od njih ob podaljšanju ukrepov zahtevala dodatna, vsebinsko pomembna zniževanja, potem dogovora ne bo.

Poudaril je tudi, da javnemu sektorju ni mogoče očitati, da ni bil kooperativen v času krize. V javnem sektorju so od 2009 dvakrat znižali plače, popolnoma blokirana so vsa napredovanja v nazive in plačne razrede, ni delovne uspešnosti, ni usklajevanja plač z inflacijo, regres je pod zakonskim minimumom, dodatna pokojninska zavarovanja so znižana za 70 odstotkov, znižane so tudi odpravnine pri odhodu v pokoj, solidarnostna pomoč pa omejena, je navedel.

Ob tem je ob beleženju gospodarske rasti ugotavljal, da morda ni naključje, da je leto 2014 prvo po letu 2009, ko za javni sektor ni bil podpisan noben dogovor in se ni nič znižalo ali zaostrilo.