Na avtocestah vozniki kršijo razna cestnoprometna pravila. Marjan Koler iz Darsa opozarja, da je še posebej nevarna vožnja v napačno smer. To velja za voznika, ki vozi v napačno smer, in za vse druge uporabnike avtoceste, ki takrat na tem odseku vozijo v pravilni smeri.
Vozniki še vedno prepogosto radi pohodimo plin in ne upoštevamo varnostne razdalje med vozili. Sogovornik je poudaril, da je še posebej nevarno, kadar varnostne razdalje ne spoštujejo vozniki tovornih vozil, ki drug za drugim zapeljejo skozi predor. »Opažamo, da vozniki uporabljajo prehitevalni pas za vozni pas. Prehitevalni pas je namenjen samo prehitevanju vozil. Potem ko vozilo varno prehitite, se spet zapeljite na desni, vozni pas. Še vedno se dogaja, da vozniki, ko pred predorom zasveti rdeča luč, zapeljejo v predor. Poleg tega se pripeti, da celo obrnejo na trasi avtoceste in peljejo v napačni smeri, da vozijo vzvratno na avtocesti in podobno. Na žalost med vožnjo še vedno pogosto uporabljajo mobilne telefone, kar vpliva na njihovo zbranost in posledično lahko privede do nesreče.«
Lani je krvni davek avtocestam plačalo 14 ljudi, pred dvema letoma štirje več. V javnosti je precej odmevala tragedija, ko je leta 2009 Branko Maček pri Arji vasi vinjen in z vožnjo v napačni smeri po avtocesti povzročil hudo prometno nesrečo, v kateri so umrli trije mladi ljudje. Sodišče ga je na ponovljenem sojenju obsodilo na sedem let in štiri mesece zapora.
Ker smo ravno na začetku zimske sezone, velja opozoriti tudi na snežne razmere na cestah, ki so daleč od radosti, ki jih zima prinese na smučišča. Marjan Koler razlaga, da se praktično vsako zimsko sezono soočajo z veliko nestrpnostjo pri tujih voznikih, predvsem tovornjakov, ki ne spoštujejo navodil glede ustrezne zimske opreme. Ravno tako se ne pozanimajo o napovedanih vremenskih razmerah ali se kljub temu odpravijo na pot in nato zaradi zapor državnih meja več ur ali celo dni čakajo na umiritev vremenskih razmer.
Skrb vzbujajoče je tudi dejstvo, da je bilo v preteklosti nekaj nesreč, ko so avtomobilisti na vsak način želeli prehiteti plug, a so se vanj med prehitevanjem nato zaleteli. Na srečo jo je skupila le pločevina. »Le predstavljamo si lahko, kaj bi bilo, ko bi prehitevali pluge, ki bi vozili na primer 80 km/h,« se je spraševal sogovornik in pripomnil, da je prehitevanje pluga povsem nesmiselno. »Prvič zaradi nevarnosti, ker je plug širok in lahko med prehitevanjem avto zanese vanj. Drugič pa zato, ker je vožnja za plugom najvarnejša, saj je cesta za plugom zagotovo splužena in posuta.«
Nepazljivost voznika med vožnjo ne ogroža samo njega in ostalih voznikov, ampak tudi vzdrževalce avtocest. O tem pričajo primeri naletov na tovrstne delavce in njihova vozila. Število naletov vozil na delovišča na avtocesti se je leta 2013 glede na leto 2012 zmanjšalo. Pred dvema letoma so na Darsu zapisali 19 naletov, leta 2011 kar 26, leta 2010 pa 17 naletov.
Žal so uslužbenci Darsa v enem izmed naletov izgubili svojega delavca. Tragedija se je zgodila februarja pred tremi leti na avtocesti proti Obrežju pri kraju Grmovlje. Takrat je 49-letni delavec s tovornim vozilom za vzdrževanje del na avtocesti z nameščeno signalno tablo, prižganimi utripajočimi lučmi in prižganimi smernimi kazalniki pripeljal po odstavnem pasu in tam ustavil vozilo. Ko je izstopil iz vozila, je v isti smeri pripeljal 52-letni voznik tovornega vozila, ki ni vozil po sredini desnega prometnega pasu. Z vozilom je najprej trčil v signalno tablo, nato še v delavca, ki je v tistem trenutku stal ob prednjem levem delu vozila. Delavca je stisnilo med tovorni vozili in odbilo na odstavni pas, kjer je obležal. Poškodbe so bile za nesrečneža usodne in jim je podlegel na kraju nesreče.
