Cerar se je na štabu civilne zaščite občine Cerknica seznanil z ukrepi, ki so bili sprejeti med poplavami. Nato pa si je ogledal še Dolenjo vas, kjer je voda prizadela vsako drugo hišo. "Želim se seznaniti s terenom, da dobim predstavo, da se bomo na vladi bolje pogovarjali in da mi bo bolj jasno, v katero smer mora iti razprava," je povedal ob prihodu v Cerknico.
Po mnenju predsednika vlade je najpomembneje, da ugotovijo, kaj so pristojnosti države in kaj občin. "Kaj je tisto, kar ljudje znajo rešiti po neki logični, človeški plati z nekim pametnim dogovorom, in tega ne zapletamo na ravni države in občinske administracije. To pomeni, da na ravni predpisov najdemo tako ureditev, da ne bo onemogočeno tisto, kar dejansko je izvedljivo," je pojasnil. Cerar sicer priznava, da je birokratskih ovir v Sloveniji ogromno in preveč.
Namen nedeljskega posveta vlade je predvsem čim prej sprejeti odločitve o konkretnih ukrepih. "Govorimo o preventivi za naprej. Za vlado in Slovenijo je ključno, kako vnaprej preprečiti takšne poplave in posledice drugih podobnih naravnih nesreč. V zadnjih letih ni bilo nič storjenega in poplave so posledica tega neodgovornega odnosa do našega okolja," je opozoril premier.
V prihodnjem letu tako lahko po njegovih besedah pričakujemo nekaj konkretnih korakov, seveda v okviru danih zmožnosti. Tudi to bo ena temeljnih usmeritev vlade, kaj več pa bo znano po analizi stanja na terenu in nedeljskem posvetu vlade, je napovedal.
Cerar je izrekel tudi spoštovanje vsem članom civilne zaščite, gasilcem, vojakom in drugim prostovoljcem, ki so pomagali ljudem, prizadetim v poplavah.
Okoljska ministrica Irena Majcen in poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan sta obiskala Ig, kjer prebivalci državi očitajo, da ne ukrepa in kljub opozorilom ne sanira struge reke Iške. Ministrica je v TV klubu na POP TV Ižancem obljubila, da bodo na posvetu vlade govorili tudi o njihovih težavah. Premik na bolje pa je napovedala vsaj v pol leta, ko bo prišla pogledati, kaj je bilo narejenega.
Majcnova je pojasnila, da je denar za vzdrževanje vodotokov zagotovljen, in sicer 20 do 25 milijonov evrov. Za sanacijska dela, ki so po vseh letih neaktivnega vzdrževanja vodotokov nujna, pa po besedah ministrice potrebujemo približno 300 milijonov evrov.
"Zavedam se, da se v enem letu ne da vsega sanirati. Če bomo zagotavljali letno od 50 do 80 milijonov evrov za sanacije, pridemo lahko v petih letih skozi," je pojasnila Majcnova in dodala, da je mogoče v petih letih za 300 milijonov evrov sanirati vse obstoječe objekte v Sloveniji.
Šestan je pojasnil, da je bilo ob teh poplavah aktiviranih več kot 4000 gasilcev ter pripadnikov civilne zaščite, vojske in drugih pristojnih služb. Stroški intervencije še niso znani, je pa Šestan pojasnil, da so stroški intervencije v primerjavi z nastalo škodo neprimerljivi in znašajo nekaj odstotkov nastale škode. Višina škode je velika in gre od nekaj milijonov do nekaj 100 milijonov.
Razmere na poplavljenih območjih se sicer umirjajo. V nedeljo in ponedeljek se bo obseg ojezerjenih površin na Cerkniškem in Planinskem polju povečeval, na ostalih kraških poljih Notranjskega in Dolenjskega krasa pa se bo ohranjal. Vodnatost rek po državi se bo počasi zmanjševala.
