Šandorja Špacapana in projekt Flamingo lahko spremljate tudi tu!
Ko smo se z veliko radovednostjo odpravili v Lesce na letališče, sta nas v hangarju ob flamingu pričakala Aleksander Špacapan – Šandor in Gašper Finžgar iz letalske šole Alpski letalski center Lesce. Upali smo, da bomo lahko poleteli, a nam vreme tokrat ni šlo na roko. Vseeno je sledil dolg, a zelo prijeten pogovor. »S tem letalom sem skupno preletel približno tri ure. Je aerodinamično zelo dovršeno izdelano, gre za robustno letalo, ki ima velik razpon hitrosti. Se ga tudi zelo lepo upravlja,« ga je po lastnih izkušnjah opisal Finžgar in dodal, da gre za zdaj za prototipno letalo, za njegovo izdelavo pa je zaslužna celotna ekipa ljudi na čelu s Špacapanom. »Ta projekt ne bi nastal brez ekipe, ki jo imam za sabo. Moj delček je samo en kamenček v mozaiku. Za konstrukcijo je poskrbel doktor znanosti, ki je tudi pilot, trikratni jugoslovanski državni prvak v jadralnem letenju, predavatelj strojništva … Sodelovali so tudi ugledni gospodje, ki so se ukvarjali s kompoziti na letalih še v Elanu. Tukaj je tudi svetovno znani aerodinamik Franco Orlando …« je povedal Špacapan. In ravno Orlando je po njegovih besedah glavni »krivec«, da so izdelali odlično letalo. »Franco je naredil v tem trenutku najboljše letalo v Sloveniji.«
A kako se je vse skupaj sploh začelo?
»To letalo je bilo ustvarjeno spontano. Pred 10 leti so mi dejali, da sem norec. Pred tremi leti so mi, ko sem javnosti predstavil letalo, ploskali, a hkrati dejali, da tako ali tako to letalo ne bo poletelo oziroma da ga ne bom dokončal. Ko pa sem letos poletel iz Stare Gorice do Bodenskega jezera v dveh urah, so začeli verjeti, da je res dobro,« je opisal projekt in dodal, da flaminga označujejo tudi kot leteči krožnik, zato ker od dotika do zaustavitve potrebuje le 30 metrov.
Maksimalna hitrost je približno 330 km/h. Potovalno leti približno 250 km/h pri 75-odstotni moči motorja. »Najbolj zanimivo je to, da če bi v to letalo dali elektromotor (67 kW), bi postavilo svetovni rekord v hitrosti.« Po njegovih besedah so želeli izdelati zelo preprosto za letenje in hkrati zelo hitro letalo. »To pa je zelo težko narediti, a nam je uspelo.« Flamingo ima kot prvi v Sloveniji tudi protieksplozivne rezervoarje, kar pomeni, da v primeru nesreče ne zagori.
In če bodo dobili vlagatelja, bo prva stvar, kot navaja, ureditev certifikacijskega postopka za pravo letalo, »ker ima vse lastnosti za to in je popolnoma dokončano za to.« A postopek stane 400 tisoč evrov. »Kje naj dobim ta denar?« se sprašuje Aleksander Špacapan – Šandor, ki nam je na koncu obljubil, da bomo lahko naslednjič ob lepem vremenu s flamingom tudi poleteli. Turistično, a želimo si tudi akrobacij.
Celotna investicija je znašala približno 750 tisoč evrov, a so morali vse prispevati iz lastnega žepa. »Dobili nismo nobene finančne pomoči oziroma nobenih nepovratnih sredstev. Zdaj iščemo investitorja, nekoga, ki bo vložil. To letalo je tako dobro, da je lahko osnova za štirisedežno povečano letalo. Recimo štirisedežno tovrstno letalo bi bilo s tem krilom svetovna uspešnica. Idej je zares veliko, zato se zdaj izplača najti nekoga, ki bi bil sovlagatelj.« Špacapan je povedal, da so v Sloveniji veliko spraševali za finančna sredstva oziroma za pomoč pri investiciji. »Na začetku so vsi dejali, da so pripravljeni, nato pa so si premislili. Škoda. Moram povedati, da če bi to letalo lahko proizvajali pri nas, bi bilo na voljo veliko novih delovnih mest. To bi bilo lahko čudovito šolsko letalo, ki bi ga lahko uporabljala tudi slovenska vojska, ki ima zastarela letala. Potem bi ga želele tudi druge vojske. Dejstvo je, da je primerno za šolanje tako vojaških kot tudi civilnih pilotov.«
