Žirijo je najbolj prepričala ljubljansko-štajerska ekipa Epilep.si, ki je zasnovala asistenta za epileptike, ki bi ga bolnik aktiviral v trenutku, ko bi začutil, da prihaja epileptični napad. »Pogosto se dogaja, da ljudje, ki so priča napadu, ne pomagajo, saj menijo, da je oseba pač pijana,« pravi članica ekipe Saša Jagodič.
Gre za zapestnico z SOS-gumbom in brezžično povezavo s pametnim telefonom, ki bi v trenutku, ko bi jo bolnik aktiviral – iz pogovorov z epileptiki so ugotovili, da napad začutijo dve do pet sekund pred izgubo zavesti –, začel oddajati zvočni in grafični alarm. Telefon bi sporočal, da gre za epileptični napad, in dajal navodila mimoidočim, kako lahko pomagajo. Poslal bi SMS bližnjim, pri več kot desetminutnem napadu pa bi samodejno sprožil klic v sili na številko 112.
Zapestnica bi tudi merila in zapisovala bolnikove fiziološke parametre med napadom, sistem pa bi zaznal geolokacijo dogodka, s čimer bi postopoma izrisali zemljevid črnih točk, kjer pogosteje prihaja do epileptičnih napadov. Eden glavnih sprožilcev napada je namreč svetloba, z več podatki pa bi lahko v prihodnosti odpravili tovrstne moteče dejavnike.
Komisijo je predlog navdušil tudi zato, ker bi bila taka SOS-zapestnica primerna še za druge skupine, na primer starostnike, ki živijo sami ter med padcem in poškodbo ne morejo doklicati pomoči, prispevala pa bi tudi h kampanji za ozaveščanje o epilepsiji. Ta je, kot je na predstavitvi povedala Jagodičeva, v porastu – v Sloveniji je bilo leta 2004 evidentiranih 8000 oseb s to diagnozo, letos jih je že 20.000.
Idejo so razvijali že dalj časa, do rešitve, da bi SOS-gumb vgradili v zapestnico, pa so prišli na startupu. Izdelek nameravajo pilotni skupini bolnikov predstaviti januarja prihodnje leto.
Drugo mesto je pripadlo izjemni ideji domače ekipe Leech, ki je predstavila delujoči prototip napravice za polnjenje telefona prek baterije drugega telefona. Naprava še najbolj spominja na USB-ključek z dvema izhodoma, s katerim povežemo telefona, potem pa tisti z bolj napolnjeno baterijo začne polniti drugega.
Ideja, je bila enotna komisija, ima ogromen potencial in bo prej ali slej prišla na trg, na primer v obliki obeska za ključe, ima pa eno težavo – ni je moč patentirati, saj ta tehnologija že obstaja, le da je ni še nihče uporabljal na tak način.
Tretja nagrada je pripadla ekipi TimaLux, ki je razvijala sistem za samodejno prilagajanje svetlobe v prostorih, predvsem proizvodnih halah. Razviti nameravajo senzor, ki bi zaznal prisotnost ljudi v prostoru, sistem pa bi nato krmilil osvetlitev glede na potrebe – dušil svetlobo na nezasedenih delovnih mestih in obratno. Kot je povedal avtor ideje Boris Antić, bi za razvoj računalniškega algoritma, ki bi interpretiral podatke s senzorja in nato skrbel za avtomatsko krmiljenje, potrebovali od 10 do 15 tisoč evrov. Taka tehnologija sicer v robotiki že obstaja, a je usmerjena le na ozek prostor delovanja robota, dodaja Antić.
Brez nagrad so tokrat ostale pobude: Walky (polnjenje baterije s potencialno energijo, ki jo ustvarjamo med hojo); projekt Fegussa (predelava luksuznega avtomobila bugatti veyron sang bleu v še bolj luksuznega – z lesenimi deli karoserije); sistem cTouch (globalna mreža za raziskavo in posredovanje uporabniških izkušenj).
