Pred dnevi je javnost pretresla vest o smrti komaj 18-letnega fanta z območja Novega mesta, ki si je med popivanjem z vrstniki pognal kroglo v glavo. Kaj natančno se je dogajalo v zidanici v Podgori pri Prečni, bo pokazala policijska preiskava, neuradno pa se govori, da so mladi igrali rusko ruleto.
Septembra smo poročali o hudi prometni nesreči, ki se je zgodila v naselju Markovec nad Koprom. Voznik motornega kolesa s pomožnim motorjem, star komaj 12 let, je vozil iz smeri izolske bolnišnice proti Prisojam, ko je na glavnem križišču prevozil rdečo luč in končal pod avtomobilom 21-letnika. Drzni mladenič je v nesreči utrpel zlom stegnenice, kmalu po dogodku pa so se na spletu in med domačini pojavile govorice, da naj bi mladina prav v tem križišču igrala tako imenovano »koprsko rusko ruleto«. Šušlja se, da kdor prevozi rdečo luč v križišču in svoje življenje postavi na nitko, dobi 50 evrov. Sistemi Darsa so v letošnjem letu na avtocestah zaznali 50 primerov vožnje v napačno smer, ki so terjali tri smrtne žrtve. Kot ugotavljajo policisti, v napačno smer večinoma nenamerno zapeljejo starejši vozniki, najdejo pa se tudi taki, ki to počnejo zavestno, na primer zaradi stav. Kaj žene mladino v tako neracionalna dejanja, smo povprašali družinsko in zakonsko terapevtko Alenko Gabrovec s celjskega inštituta Eteos.
»Odgovor na to vprašanje je zelo kompleksen. To niso dejanja, ko bi mladostniki na primer gledali Hitri in drzni ali katerikoli drug film in se čez noč odločili, da bodo to poskusili,« pojasnjuje Gabrovčeva in dodaja, da jih do takšnih dejanj privede kopica okoliščin. »Vsekakor pa je prvotni izvor v primarni družini in v tem, da starši hote ali nehote niso dali otroku občutka pripadnosti, ljubljenosti, pomembnosti in vrednosti. Otrok potem to išče v družbi, in če k temu iskanju dodamo še psihično, fizično ali spolno zlorabo, je to kombinacija, ki otroka pahne v to, da se išče ter se zateče k tako iracionalnim dejanjem. Le v takšnih situacijah se počuti živega. Dejansko takrat nekaj čuti in v njem ni morečega občutka, da je nič, da nikamor ne spada, da ničesar ne čuti, da ni vreden in ljubljen,« je še povedala Gabrovčeva in zaključila: »Na tem mestu se je smotrno vprašati, kje so starši. Po mojih izkušnjah je situacija žal takšna, da starši poiščejo pomoč, ko je že prepozno, šola ne ukrepa, ker za polovico zadev sploh ne ve, mladostniki pa redko poiščejo ustrezno pomoč sami.«
