Banki NLB in NKBM bi po neugodnem scenariju konec leta 2016 izkazovali kapitalski primanjkljaj v višini 65 milijonov evrov.
NLB bi v prihodnjih dveh letih ob zelo neugodnih gospodarskih gibanjih potrebovala še 34,25 milijona evrov dodatnega kapitala. Banka bi obremenitveni test po osnovnem scenariju teh gibanj prestala, tistega po neugodnem pa ne. V podobnem stanju je NKBM, ki bi v prihodnjih dveh letih lahko potrebovala še 31,03 milijona evrov dodatnega kapitala.
Tretja slovenska banka, banka SID, pa je test prestala. V prihodnjih dveh letih ob zelo neugodnih gospodarskih gibanjih, ta banka ne bi potrebovala dodatnega kapitala.
Vsaka banka, ki testa ne naredi, ima dva tedna časa, da Evropski centralni banki pojasni, kaj je v letošnjem letu že naredila za izboljšanje svoje kapitalske trdnosti, in opisala, na kakšen način namerava svoje stanje popraviti v prihodnje. ECB bo nato te dokumente pregledala, tako da bo dejanska ocena kapitalskega primanjkljaja banke zares znana šele čez en mesec.
V NLB sicer pravijo, da so že sprejeli potrebne ukrepe.
