Slovenija

Znana usoda Marka Grassellija, domnevno odgovornega za smrt pacienta

STA/J.P.
9. 7. 2014, 10.53
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.54
Deli članek:

Višje sodišče je potrdilo sodbo okrožnega sodišča, ki je oprostilo nevrologa Marka Grassellija odgovornosti za povzročitev smrti iz malomarnosti, poročajo Slovenske novice. Grasselli tako ni kriv za smrt Franja Pintariča iz Slovenskih Konjic, ki je v celjski bolnišnici decembra 2004 umrl zaradi smrtonosne ciste.

STA

Grasselliju so sodili dvakrat. V prvem procesu je bil skupaj s soobtoženim radiologom Samom Slokanom spoznan za krivega, a je prizivno sodišče sodbo razveljavilo. Radiologa so oprostili, za nevrologa pa odredili ponovno sojenje, ki se je končalo z oprostilno sodbo lani avgusta.

Konjičan Franjo Pintarič je bil 20. decembra 2004 zaradi glavobolov sprejet na nevrološki oddelek celjske bolnišnice. Zdravniki so bili prepričani, da ima povišan tlak v možganih. Takšno diagnozo so namreč postavili že dve leti prej, ko so ga prvič sprejeli na zdravljenje. 

Ker tri mesece star izvid magnetne resonance ni kazal posebnosti, so mu takoj po prihodu na oddelek naredili lumbalno punkcijo, po kateri se je kratek čas res počutil bolje. Dan kasneje pa je znova začel opozarjati, da ima močne in neznosne glavobole. Diagnoza, ki so mu jo postavili, je bila namreč napačna, vendar na to takrat nihče ni niti pomislil. Mislili so, da ga glava boli zaradi punkcije, v resnici pa je imel prirojeno benigno možgansko cisto, ki je občasno pritiskala na podaljšano hrbtenjačo in onemogočala normalen pritok likvorja. 

Konjičan Franjo Pintarič je bil 20. decembra 2004 zaradi glavobolov sprejet na nevrološki oddelek celjske bolnišnice. Zdravniki so bili prepričani, da ima povišan tlak v možganih. Takšno diagnozo so namreč postavili že dve leti prej, ko so ga prvič sprejeli na zdravljenje. 

Grasseli je bil Pintaričev sobni zdravnik. Na sojenju je dejal, da je povsem zaupal diagnozi, ki so jo postavili starejši in bolj izkušeni nevrologi. Zanikal pa je očitke, da bi ga medicinske sestre obvestile o tem, da naj bi Pintarič tistega dne v popoldanskih urah izgubil orientacijo. Če bi vedel, kaj se je z bolnikom zgodilo, bi nemudoma odredil CT glave, je zatrjeval. 

Ure so minevale, stanje bolnika pa se je poslabševalo. Ko se zvečer okoli pol devete ure sploh ni več odzival, so na oddelku sprožili alarm in ga takoj začeli reševati. Toda Pintarič je padel v komo in dva dneva po tem umrl.