Balažic je še ocenil, da je "slovenska politika v primeru njegovega odpoklica dosegla najnižjo raven politične kulture in moralne integritete".
Iz njih je razvidno, da je Balažic po nalogu premierke Alenke Bratušek sodeloval v "tajni diplomatski dejavnosti", o kateri sta bila po njegovih besedah poleg Bratuškove obveščena tudi zunanji minister Karl Erjavec in predsednik republike Borut Pahor. Posrednik naj bi bil takratni predsednik koalicijskega SD Igor Lukšič, ki je Balažicu prvo elektronsko sporočilo na to temo posredoval junija lani.
Kot je na novinarski konferenci pojasnil Balažic, je bil obsojeni pedofil in preprodajalec z orožjem Oman pripravljen Sloveniji podariti zemljišče v Republiki srbski, kjer naj bi bila nafta. V zameno je želel dobiti nov slovenski potni list zase, za hčerko in sina ter možnost občasnega prebivanja v Sloveniji. Slovenija je po Balažicevih trditvah oblikovala tudi posebno skupino, ki se je ukvarjala z zadevo.
Balažic je povedal, da mu je Oman junija lani na veleposlaništvu v Canberri izročil dokumente, iz katerih je bilo razvidno, da je vladi Republike srbske posodil 60 milijonov ameriških dolarjev. Ta mu ni bila sposobna vrniti posojila in je dolg poplačala z zemljišči, kjer je nafta. Dokumenti so tudi potrjevali, da se na teh zemljiščih nahaja rafinerija nafte, ki je v ruski lasti. Prav ta zemljišča je Oman, kot je dejal odpoklicani veleposlanik, želel podariti slovenski vladi. Tudi satelitski posnetki naj bi potrjevali, da gre za zemljo z nahajališči nafte. Balažicu je Oman dejal, da želi Sloveniji omejeno zemljišče podariti, ker ga kot slovenskega domoljuba skrbi gospodarska kriza, sicer pa je že enkrat z orožjem reševal Slovenijo.
V akcijo stopita Erjavec in Bratuškova
Po Balažicevih besedah je minister Erjavec veleposlanika med drugim obvestil, da je predsednica vlade angažirala Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (Sova). Ta je od premierke dobila navodilo, naj preveri podatke o morebitnih naftnih nahajališčih v Republiki srbski in dejanskem stanju vpisa zemljišč Omanovega podjetja v zemljiško knjigo. Premierka naj bi kasneje v Republiko srbsko poslala tudi posebnega odposlanca, bivšega diplomata.
Sestanek med Omanom in bogatimi Avstralci
Nekateri predstavniki slovenske skupnosti v Avstraliji so protestirali, ker naj bi Balažic na otvoritev povabil Omana. To je po trditvah bivšega veleposlanika "popoln izmislek". Kot je dejal, so posamezniki, ki so protestirali, "tesno politično in poslovno povezani z neformalno strukturo stranke SDS, ki deluje v Avstraliji".
Iz Balažicevih dokumentov je tudi razvidno, da je bil novembra lani v Melbournu sestanek z Omanom in bogatimi Avstralci ter lastniki velikih podjetij, ki naj bi bili zelo zainteresirani za naložbe v Sloveniji.
Na slovenskem zunanjem in notranjem ministrstvu so v tem času po Balažicevih besedah tudi preverjali, ali ima katera od držav v schengenskem sistemu kakršne koli zadržke glede Omana, ter ugotovili, da jih nima. Marca letos je sledilo odprtje novega slovenskega konzulata v Melbournu, na katerega je bila med 120 ljudmi povabljena tudi Omanova hčerka, a se je namesto nje tam pojavil njen oče.
"Nekateri politični voditelji si predstavljajo, da si lahko privoščijo prav vse"
Kot je poudaril, je zdaj "nastopil trenutek resnice, ki mora biti slišana. Slišana mora biti zato, ker si nekateri slovenski politični voditelji predstavljajo, da si lahko privoščijo prav vse in jo odnesejo brez posledic."
Slovenska politika je po njegovih besedah pokazala "popolno neodgovornost v državnih interesih in je diplomacijo žrtvovala za pridobivanje političnih točk".
"Odpoklican sem bil namreč zato, ker sem izvajal vladna navodila, in ne zato, ker jih ne bi. Kot diplomat - se pravi kot instrument v rokah državne politike - sem postal žrtev politike, ker sem sledil navodilom nadrejenih, ki niso sposobni sprejemati odgovornosti za svoja dejanja. Moj odpoklic z mesta veleposlanika predstavlja eno največjih politizacij slovenske diplomacije v zgodovini samostojne Slovenije," je dejal Balažic.
Balažic je položaj slovenskega veleposlanika v Avstraliji prevzel leta 2011, predsednik republike pa je ukaz o odpoklicu podpisal 9. junija. Razlog je bila Omanova udeležba na odprtju slovenskega konzulata v Melbournu marca letos, ki je sprožila veliko ogorčenje med številnimi člani slovenske skupnosti v Avstraliji.
Ti so Erjavcu, Bratuškovi in Pahorju poslali številna protestna pisma, zunanje ministrstvo je nato uvedlo izredni nadzor in druge postopke, s katerimi naj bi razjasnili dogajanje. Erjavec je po koncu preiskave predlagal odpoklic Balažica.
Odpoklicani veleposlanik se je v Slovenijo vrnil minuli petek. Kot je napovedal na novinarski konferenci, se bo v prihodnjih dneh odločil, ali se bo zaradi odpoklica obrnil tudi na sodišče.
