Kot je na novinarski konferenci dejala Irglova, je po njenem prepričanju treba preiskati tudi odgovornost ostalih načelnikov centrov in oddelkov SDV. Spomnila je, da je minister za kulturo, ki sedaj opravlja tekoče posle, Uroš Grilc marca zoper neznanega storilca prijavil sum protipravnega uničenja arhivskega gradiva SDV.
Po njenih besedah gre pri Grilčevi prijavi "za evidentno zavajanje javnosti, saj so odgovorne osebe za uničenje arhivskega gradiva, sploh ko govorimo o tisti zadnji etapi uničevanja gradiva v letu 1990, znane". "Želim, da organi pregona preučijo, ali obstajajo znaki kaznivega dejanja po takratnem kazenskem zakoniku," je dejala.
Irglova je pojasnila, da je Eržen marca 1990, torej mesec dni pred prvimi demokratičnimi volitvami, izdal obvezno navodilo, na podlagi katerega je bilo po znanih podatkih skupno uničeno okoli 80 odstotkov arhivskega gradiva SDV. Po besedah poslanke je uničevanje gradiva potekalo etapno - prvo uničevanje se je začelo že leta 1967, nato pa nadaljevalo v letu 1989.
Ključno, masovno uničevanje arhivskega gradiva pa se je zgodilo leta 1990, je poudarila Irglova. Po njenih besedah obstaja sum, da se je gradivo uničevalo tudi z namenom prikritja dokazov o vseh dejavnostih SDV kot formalne in dejanske naslednice Udbe, ki so služila kriminalnim dejavnostim, kršenju človekovih pravic in ohranjanju totalitarnega režima.
Arhivsko gradivo, tako Irglova, se je uničevalo pod krinko reorganizacije SDV. "Obstaja tudi sum, da se je gradivo uničevalo celo v večjem obsegu, kot pa je bilo naročeno s sicer nezakonitim obveznim navodilom Ivana Eržena," je še opozorila.
Slovenija
Irglova odgovornost za uničenje arhivskega gradiva SDV pripisuje Erženu
Poslanka SDS in pobudnica referenduma o arhivski noveli Eva Irgl je danes napovedala, da bo na vrhovno državno tožilstvo in upravo kriminalistične policije zoper zadnjega načelnika nekdanje Službe državne varnosti (SDV) Ivana Eržena vložila ovadbo zaradi suma vrste kaznivih dejanj pri uničenju arhivskega gradiva SDV.
Mediaspeed
