Slovenija je imela v koheziji 2007-2013 iz operativnega programa razvoja okolja in prometne infrastrukture za področje okolja na razpolago 548,5 milijona evrov sredstev evropskega sofinanciranja. "Ker je obstajala resna nevarnost, da ta denar ne bo izkoriščen, je bilo izdanih za skoraj 200 milijonov evrov več pravic," je dejal Židan.
Okoljski projekti so 85-odstotno financirani iz kohezijskih sredstev, 15 odstotkov sredstev za projekte pa država nameni iz integralnega proračuna, je pojasnil Židan. Pospešeno izvajanje projektov okoljske kohezije se je v zadnjih mesecih, kot je dejal, odrazilo predvsem v rasti gradbene aktivnosti.
Prvih šest let kohezije je bilo sicer, kot je izpostavil, relativno malo pogodb o sofinanciranju, zato je bilo tudi koriščenje sredstev slabo. Še leta 2012 je bilo sklenjenih za 49 milijonov evrov pogodb, lani pa že za 286 milijonov evrov, je izpostavil. "Konec leta 2012 smo bili v izjemni stiski, saj je bilo od 548,5 milijona evrov sredstev počrpanih le nekaj več kot 18 odstotkov," je dodal.
Med programi, ki jih izvaja ministrstvo za kmetijstvo in okolje, je izpostavil področje ravnanja z odpadki in področje varstva okolja na področju voda. Na področju ravnanja z odpadki gre za investicije v nova odlagališča in centre za različne oblike predelave odpadkov. "Pomembni so tudi projekti pitne vode, ki zagotavljajo stabilnosti in varnost pri preskrbi z vodo za skoraj 400.000 državljanov," je pojasnil Židan.
Odločbe za dodelitev sredstev projektom so se začele izdajati leta 2007. Redno izdanih odločb je bilo 36, naknadno pa je bilo izdanih tudi 14 odločb dodatnih pravic porabe. Leta 2012 je namreč prejšnja vlada po mnenju Židana sprejela nujno in pravilno potezo, saj je pozvala občine k prijavi novih projektov.
"Izdanih odločb je 50, vendar v praksi lahko govorimo o 49 odločbah, saj so občine odstopile od izgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Nova Gorica," je pojasnil Židan. Največji projekt je nadgradnja regionalnega centra za ravnanje z odpadki v Ljubljani.
Projektov, ki so tvegani, je bilo konec decembra v Sloveniji sedem, aprila pa le še trije, vredni nekaj manj kot 30 milijonov evrov sofinancerskih sredstev. "Ti projekti ne ogrožajo države, ogrožajo pa posamezne občine," je pojasnil.
