Novinarju Sveta24 se je zaupal moški srednjih let iz Podravja, ki je želel ostati anonimen. »Izredno razočaran sem nad državo.Sem invalid z nizkim mesečnim dohodkom in brez 'šušmarjenja', kot je pred kratkim imenoval delo na črno eden izmed slovenskih politikov, ne bi mogel preživeti. Sem tudi član veteranske organizacije, saj sem se v osamosvojitveni vojni boril za našo mlado državo, na katero pa zdaj nikakor več ne morem biti ponosen. Končano imam poklicno izobrazbo in kljub bolezni znam prijeti za delo, država pa mi ne dovoli, da bi si 'zaslužil' debelejši kos kruha. Tistim, ki so zapravili državno lastnino, se nič ne zgodi, tajkuni lahko imajo velike hiše tudi tam, kjer so jih navadnim ljudem porušili, sam pa vem, da me bodo pristojne službe kaznovale in me obravnavale kot kakšnega hudega zločinca, če se bom lotil struženja ali varjenja kakšnih vrat v kletnih prostorih,« je pripovedoval in opisoval svoje težave v strahu, da ga morda vseeno kdo ne bi prepoznal.
"Na našo državo ne morem več biti ponosen."
Obenem se sprašuje, kako naj ljudje, ki so na mariborskem območju, kjer je brezposelnost v državi izredno visoka, delali v že propadlih podjetjih, kot so Livarna, MTT, TAM, Metalna, Kristal …, sploh preživijo. »So brez ustrezne izobrazbe, v službo pa jih tudi nihče več noče. Mnogim bo edini vir prihodka 'šušmarjenje'. To je namreč edini način za vsaj kolikor toliko normalno življenje. Konec koncev je treba nekako preživeti,« obsoja državo sogovornik, ki pred seboj, kot pravi, ne vidi svetle prihodnosti. Ima pa otroka in mu bo žal svetoval, naj čim prej zapusti Slovenijo, ki jo je pred agresorjem branil s svojim življenjem, ter si delo in nove priložnosti poišče v tujini.
