Velika noč je praznik veselja in upanja. Katoličani namreč verjamejo, da je Jezus s svojim vstajenjem premagal telesno in duhovno smrt ter za vse prinesel novo upanje.
Na velikonočno jutro, ki ga verniki pričakajo po 40-dnevnem postu, se po tradicionalnem običaju mnogi v krogu družine zberejo ob velikonočnem zajtrku. Po katoliških cerkvah pred tem pripravijo jutranje vstajenjske procesije in maše. Slednje sicer potekajo ves dan. Še posebej slovesno bo v Vatikanu, kjer se te dni mudijo množice vernikov z vsega sveta. Osrednja slovesnost, ki jo bo vodil papež Franšiček, se bo na Trgu sv. Petra pričela ob 10.15, za tem pa bo z osrednje lože vatikanske bazilike papež podelil tudi tradicionalni blagoslov mestu in svetu. Velikonočne slovesnosti bodo potekale tudi v Jeruzalemu, praznično bo tudi po slovenskih cerkvah.
Apostolska administratorja ljubljanske in mariborske nadškofije Andrej Glavan in Stanislav Lipovšek bosta maševala v svojih škofijah, novomeški in celjski. V ljubljanski stolnici bo velikonočno procesijo in mašo vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, v mariborski stolnici pa generalni vikar mariborske nadškofije Janez Lesnika.
Reporter.si
Ko voda pokaže moč: Kaj nas brani pred naslednjo naravno katastrofo?
Evangeličanski škof Geza Filo bo bogoslužje vodil v evangeličanski cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani, celjski paroh in namestnik zagrebško-ljubljanskega metropolita za Slovenijo Milan Duduković pa v cerkvi sv. Maksimiljana v Celju. Pravoslavni verniki namreč letos veliko noč praznujejo na isti dan kot katoliki in evangeličani.
