Slovenija

Poslanski ring: Ivan Vogrin in Andreja Črnak Meglič

U.K.
21. 3. 2014, 19.38
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.54
Deli članek:

Poslanca Ivana Vogrina in Andreja Černaka, smo vprašali o stanju v Sloveniji in kako se izvleči iz krize.

Dve možnosti za izhod

PIŠE: Ivan Vogrin (Nepovezani poslanec)

Nedvoumno je mogoče zaključiti, kdo je odgovoren za stanje v državi.
VLADA IN PARLAMENT! Zakaj? Ker ves čas sprejemata zakone in predpise, ki dušijo gospodarstvo in preprečujejo ustvarjalno delo ter svobodno gospodarsko pobudo.

Za izhod iz tega stanja imamo dve možnosti:

(1) zamenjamo vlado in parlament ali pa
(2) zamenjamo državljane, ker ne znajo zadovoljno in srečno živeti v takšni državi! (Zakaj pa v Severni Koreji lahko?)
Katero možnost bomo izbrali?

 

Krive tudi slovenske posebnosti

PIŠE: Andreja Črnak Meglič (SD)

Odgovor na to vprašanje ni enoznačen. Slovenija se že več let sooča z ekonomsko krizo, iz katere bo, sodeč po statističnih podatkih o ekonomski rasti v zadnjem obdobju, končno izšla, vendar mnogo pozneje kot druge države. Prav ekonomska kriza je povzročila propad mnogih podjetij in z njimi ugašanje velikega števila delovnih mest. K temu pa moramo dodati še nekatere slovenske posebnosti. Najprej pregrevanje gospodarstva in veliko zadolževanje podjetij, ki se je ustvarjalo zlasti v letih od 2004 do 2008, in z njim povezano tajkunizacijo. Pomemben člen v tej zgodbi so tudi banke, njihova zadolženost in politika, ki navkljub zdajšnji sanaciji s pomočjo slabe banke še vedno ni sprostila kreditnega krča, ki podjetjem v veliki meri onemogoča oživljanje dejavnosti. In ne nazadnje, k temu stanju na področju brezposelnosti so prispevali tudi ne dovolj uspešni ukrepi ekonomske politike vseh vlad, ki so delovale v obdobju tik pred (obdobje 2004–2008) in v obdobju krize.

Za blažitev posledic brezposelnosti država uporablja številne ukrepe aktivne politike zaposlovanja, za katere namenja znaten del proračunskih sredstev. Vendar pa vsi ti ukrepi ne morejo bistveno vplivati na zmanjševanje brezposelnosti, če ne bo prišlo do ponovnega oživljanja gospodarstva. Le gospodarska rast bo, tako kot v drugih državah, s časovnim zamikom najmanj enega leta, ponovno povečala povpraševanje po delovni sili in s tem novo zaposlovanje.