Omenjenih šest izbrisanih je skupaj s še petimi tožbo za odškodnino zaradi izbrisa zoper Slovenijo vložilo leta 2006. Tožbe petih je sodišče zavrnilo, preostalim pa prisodilo odškodnino za nematerialno škodo. O odškodnini za materialno škodo pa ni odločalo, pač pa je izbrisane in državo pozvalo, naj se o njej dogovorita v šestih mesecih.
Dogovora v omenjenem roku ni bilo, Slovenija pa je tudi sklenila, da bo omenjeno vprašanje reševala v okviru odškodninske sheme za vse izbrisane. Sodišče za človekove pravice je zato izreklo še sodbo glede odškodnin za materialno škodo, pri čemer je vsem šestim izbrisanim skupaj dosodilo nekaj več kot 240.000 evrov.
Najvišjo odškodnino za materialno škodo, 72.770 evrov, je dosodilo Aliju Berishi. Ani Mezga bo morala država plačati 52.240 evrov, Zoranu Miniću 30.300 evrov, Ilfanu Sadiku Ademiju 30.150 evrov, Tripunu Ristanoviću 30.000 evrov, Mustafi Kuriću pa 29.400 evrov.
Po mnenju sodišča je bilo vsakemu pritožniku razumno prisoditi znesek pravičnega zadoščenja, in sicer za čas od 28. junija 1994, ko je v Sloveniji začela veljati Evropska konvencija o človekovih pravicah, do dneva, ko je izbrisani uredil svoj status. Za osnovo pri izplačilu odškodnine za materialno škodo je sodišče določilo pavšalni znesek v višini 150 evrov za mesec izbrisa.
Glede zakona o odškodninah za izbrisane, ki ga je Slovenije po naročilu sodišča sprejela lani, je slednje navedlo, da se zdi, da je pavšal primerna sistemska rešitev za povrnitev škode izbrisanim.
Poleg tega je sodišče odškodnino prisodilo tudi otrokom pritožnikov, in sicer z mesečnim pavšalnim zneskom v višini 80 evrov za mesec izbrisa. Ta odškodnina je vključena v skupni znesek odškodnine, ki jo morajo prejeti pritožniki.
Je pa sodišče zavrnilo zahtevke pritožnikov, ki se nanašajo na subvencijo najemnine, izpad prihodka in pokojninske prispevke. Odškodnino za socialne prispevke, pa je sodišče vključilo v že omenjenih 150 evrov. Pri tem se je strinjalo z mnenjem slovenskih oblasti, da natančen izračun materialne škode ni mogoč.
Glede zakona o odškodninah za izbrisane, ki ga je Slovenije po naročilu sodišča sprejela lani, je slednje navedlo, da se zdi, da je pavšal primerna sistemska rešitev za povrnitev škode izbrisanim.
Slednje po mnenju ministra za notranje zadeve Gregorja Viranta pomeni posredno potrditev ustreznosti zakona. Kot je v prvem odzivu pojasnil Virant, je namreč sodišče glede reševanja problematike odškodnin "pripoznalo, da je pavšalna odškodnina ustrezna rešitev". Kot je navedel, se je sodišče tudi samo odločilo za pavšalno odškodnino, s tem ko je šestim izbrisanim za vsak mesec izbrisa dosodilo po 150 evrov odškodnine za materialno škodo. "To je pravzaprav identično odškodnini, ki jo lahko upravičenec dobi v Sloveniji za mesec izbrisa, če se odloči za sodno pot," pravi Virant.
Drugače pa sodbo vidijo v Amnesty International Slovenije, Mirovnem inštitutu ter Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov. Kot opozarjajo, je omenjenih šest izbrisanih po obeh sodbah sodišča (s sodbo za nematerialno škodo iz junija 2012 in s tokratno sodbo za materialno škodo) upravičenih do bistveno višjih odškodnin, kot jih za izbris ponuja Slovenija z odškodninsko shemo. "Po prvi in drugi sodbi so namreč izbrisani pred sodiščem za človekove pravice dobili za odpravo posledic izbrisa najmanj 50.000 evrov vsak, država pa jim v domačem pravnem redu ponuja le nekaj več od 12.000 evrov," navajajo. Zato tokratna sodba po njihovem ne more biti potrditev, da je odškodninska shema, ki jo je pripravila Slovenija, ustrezna.
Po navedbah direktorice Amnesty International Slovenije Nataše Posel je tako sodišče slovenskim oblastem poslalo jasno sporočilo, da je zakon o odškodninah za izbrisane neustrezen "in da niti po vsebini niti po višini ne more zagotoviti odprave posledic izbrisa".
A Virant opozarja, da je sodišče v sodbi državi priznalo tudi "določeno diskrecijo pri določanju višine odškodnine". Kot je pojasnil, bodo odškodnine v Sloveniji znašale od 50 do 70 odstotkov zneska, ki bi ga oškodovani dobili na Evropskem sodišču za človekove pravice, kar je v okviru omenjene diskrecijske pravice, ki jo sodišče Sloveniji priznava. Po njegovih besedah je sodišče oškodovanim skupaj za materialno in nematerialno škodo dosodilo 230 evrov odškodnine za mesec izbrisa, v Sloveniji pa bodo lahko prejeli največ 150 evrov za mesec izbrisa.
Minister je še spomnil, da je sodišče sprejelo tudi odločitev, da bo v drugih primerih tožb izbrisanih (bilo naj bi jih še 65) naprej počakalo, da bo odbor namestnikov ministrov Sveta Evrope povedal, ali Slovenija ustrezno uresničuje svoj zakon o odškodninah za izbrisane. "Če ga bomo ustrezno uresničevali, potem teh dodatnih tožb ne bodo vzeli v obravnavo," je dodal.
Anton Debevec iz Civilne iniciative izbrisanih prebivalcev pa je odločitev sodišča za STA pozdravil, ob tem pa poudaril, da jo bodo v iniciativi spoštovali ne glede na to, kakšne bodo njene konkretne posledice. Če sodba pomeni, da se bodo prihodnje odškodnine izplačevale na podlagi odškodninske sheme, ki jo je pripravila Slovenija, bodo spoštovali tudi to, je dejal.
