Dimičeva je s funkcije vodje kabineta predsednika vlade odstopila oktobra 2010 po tem, ko so se nanjo zgrnili očitki na račun poteka obnove njene hiše v ljubljanskem naselju Murgle. Hišo naj bi obnavljali delavci Vegrada na stroške Vegrada z materialom iz Celovških dvorov.
Ker je Dimičeva odstopila sama, so bili takrat v Pahorjevem kabinetu prepričani, da ni pravne podlage za izplačilo odpravnine. Tudi sama pa naj bi ob odstopu obljubila, da odpravnine ne bo zahtevala, kar je ob njenem odstopu zatrjeval tudi Pahor, so takrat poročali mediji. A je Simona Dimic nato marca 2011 vložila tožbo zoper kabinet predsednika vlade, s katero je zahtevala odpravnino v višini treh njenih osnovnih neto plač, kar bi bilo 6600 evrov neto.
Ker je Dimičeva odstopila sama, so bili takrat v Pahorjevem kabinetu prepričani, da ni pravne podlage za izplačilo odpravnine.
Odvetnik Jožef Klavdij Novak je po poročanju Financ pojasnil, da je imela Dimičeva v pogodbi posebno določilo, po katerem je upravičena do odpravnine ne glede na to, kako in zakaj ji preneha delovno razmerje. "Zakon o javnih uslužbencih pravi, da se za določena delovna mesta, ki so vezana na osebno zaupanje, lahko v pogodbi določi odpravnina," je pojasnil Novak.
Na sodišču so za spletno Delo pojasnili, da gre v primeru Dimičeve za posebno pravico do odpravnine, sodnica pa je po navedbah portala vse ugovore kabineta zavrnila.
Državno pravobranilstvo pa je za STA navedlo, da bo sodbo proučilo in se po posvetovanju s svojo stranko odločilo glede morebitne vložitve pritožbe.
