Potem ko so se nad Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor pred kratkim zgrnili črni oblaki, saj so na mariborski policijski upravi prejeli kazensko ovadbo Brigite Silvie Horvat, mame enega od pacientov, zoper zaposlene na oddelku forenzične psihiatrije, je zadeva včeraj dosegla skoraj vrelišče. Ko so pred novinarje stopili Janez Lencl, vodja centra za odnose z javnostmi, marketing in informatiko, Jure Koprivšek, v. d. predstojnika oddelka za psihiatrijo, in Miran Pustoslemšek, vodja enote za forenzično psihiatrijo, ter podali izjavo na temo (za zdaj) le ustne ovadbe, saj niso prejeli še ničesar uradnega, se je iz ozadja kar naenkrat oglasila Horvatova. Še vedno je trdila, da na tem oddelku že dlje nečloveško ravnajo s pacienti, prav tako naj bi jim odmerjali preveč zdravil
Zdravniki zanikajo obtožbe
Čeprav zdravniki zatrjujejo, da so navedbe oziroma obtožbe neresnične in manipulativne, nekatere celo bizarne, so zaprosili za izredni zunanji strokovni nadzor, medtem ko obtožb niso pojasnjevali poimensko, saj gre za varovanje podatkov pacientov. Pustoslemšek je o pacientu, ki naj bi po dveh dneh mučenja skočil skozi okno in zaradi poškodb ostal paraplegik, med drugim dejal, da je imel status pripornika in je, kot so izvedeli, s pomočjo notranjih ter zunanjih sodelavcev načrtoval pobeg. Koprivšek pa o očitanem predoziranju pacientov z zdravili pravi, da to ni možno, saj se predpisovanje izvaja po strokovnih smernicah, vsako eventuelno predpisovanje odmerkov čez dovoljeno mejo pa je regulirano z zakonom o duševnem zdravju, odobriti ga mora tričlanska strokovna komisija z zunanjim članom. A Horvatova ostaja neomajna in vztraja pri vsebini ovadbe, v kateri opis začenja z Alenom Mašićem, ki je bil lani prva žrtev pretepa, po katerem naj bi dobil tri injekcije. Metali naj bi ga tudi po tleh in ga zvezali za 24 ur. Kot drugega pacienta, ki je bil žrtev tega oddelka, omenja 27-letnega Grego Štrlekana, ki je lani novembra po dveh dneh mučenja skočil iz drugega nadstropja forenzične psihiatrije in je zdaj na invalidskem vozičku. „Pacient Elvis je še vedno na zdravljenju, a ga najraje mučijo, saj nima nikogar. Dajali so mu šok terapijo, izmenično pa tudi vročo in mrzlo vodo. Ko je Štrlekan skočil, so ga v njihovi pisarni celo podkupovali s cigaretami, da ne bi spregovoril o njihovi krivdi. Banja Kraberja, ki ga kličejo dedek, so pogosto udarjali z glavo v zid, mučenja pa ni vzdržal zdaj že pokojni Dario Šimnika. Ko je zapustil bolnišnico, je doma storil samomor,“ povzema ovadbo Horvatova. In tukaj se zgodba še ne konča, dodaja, saj naj bi pacienta Smajloviča ena od paznic izzivala in mu „psovala“ bosansko mater, ob njenem obisku pa ji je pokazal sledi lisic in poškodbe rok.
Problemi obstajajo že dolgo, a sprememb ni
O svojem sinu Andreju Vratariču pove, da je na zdravljenje odšel prostovoljno in v njenem spremstvu. „Ko so ga premestili v Ormož, saj je tako želel, mi je rekel, mama, mama, veš, kaj tam delajo, pretepajo paciente. Eden je prosil za izhod in ga je medicinski tehnik vpričo zdravnice vrgel na tla ter boksal v glavo. Zato je želel premestitev,“ povzema sinove besede Horvatova, ki se zanj zelo boji. Ponoči, ko pacienti spijo, jim osebje s svetilko sveti v obraz, in če se prestrašijo, jih fizično kaznujejo. „Pacienti mi povedo, da so tehnik Jernej in oba paznika zelo nasilni, le tehnik Uroš je dober. Varuh človekovih pravic mi je po telefonu povedal, da se z nekaterimi problemi tega oddelka ukvarjajo že nekaj časa, a se ni nič spremenilo,“ je povedala Horvatova in zaključila, da bo zadevo predala na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Ovadbo je za časopis Svet24 potrdil tudi Miran Šadl, predstavnik za odnose z javnostmi na Policijski upravi Maribor, ki še pravi, da jo je 15. februarja prejela Policijska postaja Maribor II. Policisti jo še proučujejo in bodo tudi ustrezno ukrepali.
Pustoslemšek uživa v sadističnem mučenju
Horvatova je pred bolnišnico še razložila, da veliko zadev, ki jih v ovadbi ni omenila, hrani za sodišča. „Veliko dokazov potrjuje mojo zgodbo, čeprav zavračam navedbe, da so na tem oddelku samo kriminalci. Moj sin ni storil nikomur ničesar žalega, nikoli ni bil agresiven, obsodili so ga samo zaradi kršenja javnega reda in miru. Zaradi prisilnega načina zdravljenja v Mariboru z zdravili, ki imajo hude stranske učinke, kot sta nemirnost in anksioznost, postaja čedalje bolj nervozen in nemiren,“ pojasnjuje Horvatova. Njeno zgodbo je podkrepila Andrejeva sestra Mihaela, ki je zbranim novinarjem zatrdila, da so vse navedbe resnične, ter na listih papirja pokazala tudi nekaj natisnjenih strani s Pustoslemškovega facebooka. „Ni težko ugotoviti, da gospod uživa v vlogi paznika in mu sadistične metode mučenja niso tuje,“ je bila ostra Mihaela in sklenila, da so se vsi pacienti, ki so navedeni v ovadbi, zdravili na tem oddelku.
