Tanko je pojasnil, da imamo že slabe izkušnje iz preteklosti, ko kljub zakonski določbi Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) ni predala arhivov Arhivu RS in se je tako marsikaj zaprlo za javnost. Zato ne želijo, da se tehnične ovire, ki so se takrat uporabile, sedaj celo uzakonijo.
Po njegovem prepričanju bi bilo pravilno, da vsi tisti, ki so v preteklosti sodelovali pri dejanjih, usmerjenih proti človekovim pravicam, odgovarjajo zanje. "Neprimerno je, da jih vlada s tem, ko bo zaprla arhive, rehabilitira odgovornosti za pretekla dejanja," je dejal. Po njegovem prepričanju je anonimizacija določenih podatkov problem za tiste, ki preiskujejo arhivsko gradivo, saj je tak dokument brez vrednosti. Poleg tega določeno gradivo ne bo moč pregledati v določen roku, zato lahko ustavi proces pregleda arhivov in odkrivanja kaznivih dejanj v zgodovini. Del podatkov je sicer po njegovih besedah lahko anonimiziran, del pa ne. Ob tem je dodal, da je bistvo te novele zakona, da se tehnično preprečuje dostop do arhivov.
Na vprašanje STA, zakaj sedaj SDS problematizira anonimizacijo določenih podatkov, glede na to, da jo je njihov poslanec Vinko Gorenak na eni seji odbora za kulturo podprl, je Tanko odgovoril, da proces sprejemanja zakona poteka v več fazah, zato se lahko stališče, ko se določene stvari preuči, tudi spremeni.
Slovenija
Nekateri poslanci SDS danes oddali podpis v podporo referendumu
Nekateri poslanci SDS so danes pred ljubljansko upravno enoto oddali podpis za referendum o noveli zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Predsednik poslanske skupine Jože Tanko je ob tem poudaril, da vlada s to novelo predlaga spremembe, s katerimi želi preprečiti, da bi se tej arhivi na primeren način odprli.
Mediaspeed
