V medijski hiši Pro Plus drone uporabljajo pri projektih zabavne produkcije, med drugim pri oddajah Slovenija ima talent in Top 4 s Tjašo Kokalj, ter v informativnem programu v oddajah 24ur in Svet na Kanalu A.
Kot so za STA pojasnili v največji komercialni televizijski hiši v Sloveniji, so si doslej drone izposojali, glede na trende in možnosti bolj dinamične produkcije video materialov pa premišljujejo tudi o nakupu lastnih dronov.
Drone so enkrat že uporabili tudi na spletnem portalu Planet Siol.net, in sicer za pripravo multimedijskega članka Ljubljana v 30 slikah. Komercialna televizija Planet TV pa dronov ne uporablja. "Če se bo izkazalo, da bi nam v prihodnje prišli prav, bomo razmislili o nakupu ali najemu," so zapisali v Planetu TV.
V javnem zavodu RTV Slovenija (RTVS) pravijo, da tematiko snemanja z droni spremljajo. Niso pa izvedli še nikakršnih testiranj niti niso in ne usposabljajo zaposlenih za snemanja z droni.
"O nakupu smo se v okviru plana pogovarjali, nismo pa ga dejansko izvedli," so za STA povedali v RTVS. To je pretekli teden na spletnem družbenem omrežju Twitter potrdil tudi generalni direktor RTVS Marko Filli, ko je zapisal, da "RTVS (zaenkrat) ne kupuje dronov".
V največji slovenski časopisni hiši Delo so razložili, da dronov "še" ne uporabljajo za fotografiranje ali snemanje, prav tako ne za dostavo svojih edicij, saj je to še v povojih. Iz časopisnih hiš Dnevnik in Večer odgovorov zaenkrat še niso poslali.
Uporaba dronov pa sproža tudi nekaj dodatnih vprašanj. Kot je za STA pojasnila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, mora novinarska stroka brezpilotne letalnike - kot tudi druge tehnologije, ki omogočajo zajem in obdelavo osebnih podatkov - uporabljati v skladu z novinarskimi in etičnimi kodeksi.
"Glede na možnost zajema osebnih podatkov, ki sodijo v samo središče posameznikove zasebnosti, je pri njihovi uporabi potrebna posebna previdnost in upoštevanje razumnega pričakovanja zasebnosti," pravi Pirc Musarjeva.
"Da droni niso tako nedolžna stvar, nakazuje kar nekaj dejstev. Letijo lahko nižje in tišje kot helikopterji, lahko letijo med stavbami, lahko vam pristanejo na vašem balkonu, lahko po zraku pridejo na nudistično plažo, kakšnih manjših niti opazili ne boste," ponazarja informacijska pooblaščenka in dodaja, da bo na te vidike vse večjih posegov v zasebnost informacijski pooblaščenec vedno opozarjal.
Po njihovem vedenju uporaba brezpilotnih letalnikov za novinarsko snemanje lokacij naravnih nesreč ali javnih dogodkov, kot so protesti in prireditve, zakonsko še ni posebej urejena.
Zakonodaja tudi ne določa, da bi informacijski pooblaščenec dovoljeval uporabo brezpilotnih letalnikov, veljajo pa pri njihovi uporabi določbe zakona o varstvu osebnih podatkov, kolikor se z njihovo uporabo zajema osebne podatke, ki so del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov.
Slovenski mediji neslišno vohunijo za vami
Največje slovenske medijske hiše so začele vstopati v svet brezpilotnih letalnikov oziroma dronov. S tem sledijo vodilnim svetovnim medijem, ki te razmeroma majhne leteče naprave s kamero in daljinskim upravljanjem že uporabljajo pri fotografiranju in snemanju prostora oziroma dogajanja iz zraka.