V društvu s spojem umetnosti, ekologije, oblikovanja in igranja problematizirajo posameznikov odnos do narave, potrošnje, odpadkov in sodobnega načina življenja. V svojem manifestu imajo zapisanih deset točk: kroženje materialov in predmetov, odgovornost do okolja in soljudi, redefinicijo želje, da bi se ideja želje vzpostavila na pristnejših temeljih, razsmetenje, naredi sama oziroma sam, majhne percepcijske spremembe posameznikov, trajnostnost, eksperimentiranje z okoljem, materialom in zmožnostmi, počasnejše življenje ter skupnost sveta, ki je soodvisnost narave, živali, rastlin in ljudi. "Zdelo se nam je, da je tematika odpadkov slepa pega družbe, da se o njej ne govori. Najprej smo v Škucu naredili razstavo na to temo. Odziv je bil izjemno dober, zato smo se odločili, da s tem nadaljujemo," je razloge za ustanovitev društva pojasnila Rijavčeva. Kot poudarja, je bilo in je jedro njihovega delovanja osveščanje o odpadkih, o trajnostnem razvoju ter o zmanjšanju potrošnje. Svoje ideje širijo z delavnicami, razstavami, projekti ter izdelki iz odpadnih materialov, za katere pravijo, "da so izjemno pomembni, ker so fenomenalen način za osveščanje", saj z njimi predstavljajo svojo celotno filozofijo.
Alternativa potrošniški maniji
Tako lahko v trgovinici v Šiški blizu Stare cerkve, v izbranih trgovinah po Ljubljani, kot sta Konzorcij in Tri muhe, ter v Narodni galeriji in Slovenskem etnografskem muzeju obiskovalci najdejo denarnice, torbice za telefone in vrečke Zaves(t)na ter seriji izdelkov SPORTaška in kolekcija: Kave bi! Kot je dejala Rijavčeva, so največji prodajni hit zagotovo torbice iz cerade in konferenčnih trakov. Alenka Kreč Bricelj, ki z Rijavčevo in Majo Modrijan tvori jedro društva, izpostavlja, da bi radi s projekti posegli na področje aktivizma glede uporabe javnih prostorov, lokalnih skupnosti in vnašanja novih ekonomskih modelov s primeri dobre prakse. Smetumet pripravlja projekte, kot sta pREobleka, ki postavlja pod drobnogled tekstilno industrijo ter išče in ponuja alternativo potrošniški maniji, ter Cvetumet, v katerem združujejo ljubezen do rastlin, raziskovanja aromaterapije ter naravne kozmetike.
Surovin ne zmanjka
Materiale društvu prinašajo ljudje, ki lahko na njihovi spletni strani preberejo, kaj v društvu trenutno potrebujejo, za določeno vrsto materialov pa stopijo v stik z izdelovalci primarnih izdelkov, kot je na primer cerada, ali pa z njihovimi uporabniki, ki po uporabi odvržejo dele materiala. "Surovin zlepa ne zmanjka," se je pošalila Rijavčeva, Kreč Bricljeva pa je poudarila, da materiala ne plačujejo, saj gre za odpadek, ki bi ga v vsakem primeru odvrgli v smeti. Poleg tega sta izpostavili, da tudi za podjetja izdelujejo izdelke iz odpadkov. "Če se neko podjetje odloči, da bi pri nas naročili izdelke, ki bi jih uporabili za promocijo, poslovna darila ali pa kaj drugega, jih naredimo iz njihovih lastnih smeti," je dejala Kreč Briceljeva. Kot sta pojasnili, želijo s pomočjo izdelkov postajati vse bolj finančno neodvisni. "Želimo si, da bi lahko s prodajo izdelkov in naših storitev obstajali samostojno," je pojasnila Rijavčeva. Ravno v nestanovitnem financiranju vidi Rijavčeva glavno težavo društva: "Orientirani smo zelo projektno, zato nimamo finančne stabilnosti. Želimo si vzpostaviti finančno bolj vzdržen model." S projekti sodelujejo tudi na javnih razpisih, tako lokalnih kot tudi državnih in mednarodnih, a kot opozarja Kreč Bricljeva razpise izbirajo selektivno: "Za razpise se odločimo takrat, ko vemo, da bi predmet razpisa v vsakem primeru želeli izvesti." Dodala je, da bi se lahko sicer ukvarjali samo z razpisi, a to ni cilj društva.
Dogovarjajo se z zadrugo in invalidskim podjetjem
Smetumet sodeluje s številnimi društvi in nevladnimi organizacijami, kot so Rdeči križ, Karitas in Umanotera. "Želela bi poudariti, da smo partnerji v dveh mrežah - sodelujemo v Slogini delovni skupini za globalno učenje in v mreži Plan B znotraj Umanotere," je dejala Rijavčeva. Trenutno se za sodelovanje dogovarjajo tudi z zadrugo in invalidskim podjetjem, saj bi radi povečali proizvodnjo. "Ne želimo pa delovati izkoriščevalsko. To bi radi naredili v skladu z našo filozofijo," poudarja Kreč Bricljeva. Želijo si sodelovati tudi z gospodarstvom, a na način, ki "trenutno ni ravno tipičen". "Pravzaprav si želimo v trenutnem stanju v družbi dokazati, da je mogoče uspeti s pravičnim delovanjem," pa je dodala Rijavčeva. V zadnjem času se je društvo začelo obračati tudi v tujino, na sejmu v Frankfurtu so vzpostavili prve stike in prejeli naročila. Trenutno se omejene serije izdelkov prodajajo na Kanarskih otokih, na Japonskem, v Nemčiji in v Franciji. "To so šele začetki, a verjamemo, da gredo zadeve v pravo smer," je sklenila Rijavčeva.
